Revija Jana

Čeprav je najpogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let, se rak lahko pojavi v katerem koli delu telesa in v vseh starostih, nam je pojasnila zdravnica dr. Simona Borštnar, specialistka interne medicine in internistične onkologije na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ter predsednica Združenja za senologijo Slovenije, ki svetuje, da se odzivamo na vabila vseslovenskih presejalnih programov ZORA, DORA in SVIT. Z organiziranim presejanjem ali načrtnim pregledovanjem prebivalstva odkrivajo nekatere rake, kot so rak materničnega vratu, rak dojk in rak debelega črevesa. Seveda ne pri vseh prebivalcih, temveč v določeni starostni skupini, ki je najbolj rizična. Ta starostna skupina je določena na osnovi statističnih podatkov, ki povedo, kdaj je pojavnost (incidenca) raka največja in kdaj je mogoče z zgodnjim odkrivanjem zmanjšati smrtnost. »Čeprav je medicina napredovala in se preživetje ob odkritju raka povečuje, je treba vedeti, da je zgodnje odkritje raka poleg učinkovitega zdravljenja pravzaprav edino zagotovilo za popolno ali dolgotrajnejšo ozdravitev oziroma preživetje.«

Telovadite in počivajte. Kaj lahko sami storimo, da ne zbolimo za rakom? »Imejte aktiven življenjski stil, ki vključuje tako gibanje kot ustrezno prehrano ter izogibanje škodljivim navadam in razvadam. Živite čim manj stresno, razmišljajte pozitivno in dovolj počivajte.« Vse oblike gibanja in telesne vadbe, ki jih človek vzdržuje daljše življenjsko obdobje, pomembno vplivajo na zdravje. »Telesno aktivni naj bi bili vsaj 30 minut na dan. Priporočljivo je, da od dva- do trikrat na teden delamo telovadne vaje za moč in vsaj petkrat na teden izvajamo vzdržljivostno vadbo (hitra hoja, tek, kolesarjenje …). Še posebno priporočam hojo na svežem zraku.«

Shujšajte, dokler ste zdravi. Čezmerna telesna teža je navadno posledica preobilnega prehranjevanja in premajhne telesne dejavnosti, oboje pa je tesno povezano z razvojem različnih bolezni, kot so zvišan krvni tlak, obolenje srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, krčne žile, degenerativne spremembe sklepov, težave s hrbtenico, pa tudi rak. S čezmerno telesno težo povezujejo predvsem raka debelega črevesa in danke, raka materničnega telesa, žolčnika in raka dojk. »Zato shujšajte, dokler ste zdravi! Hujšajte vedno počasi, premišljeno in z gibanjem. Najprej pa z jedilnika črtajte hrano, ki vsebuje prazne kalorije: sladkarije, cvrtje vseh vrst in sladke pijače.«
Z opustitvijo kajenja boste tveganje za raka zmanjšali za skoraj tri četrtine. Večino pljučnega raka, raka v požiralniku, grlu in v ustni votlini, sečnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke, deloma pa tudi želodčnega raka, levkemij, raka na materničnem vratu, na debelem črevesu ter danki je mogoče pripisati cigaretam. »Če boste nehali kaditi, se tveganje, da boste umrli zaradi raka, v petih letih zmanjša za polovico, v desetih do petnajstih letih pa je skoraj enako kot pri ljudeh, ki niso nikoli kadili.«

Alkohol po kapljicah. Dr. Borštnarjeva svetuje, da omejimo pitje alkoholnih pijač – vina, piva in žganih pijač. »Alkohol skupaj s strupi v tobaku bistveno poveča tveganje za nastanek raka zgornjih dihalnih poti in prebavil. Ker je ogroženost odvisna od količine popitega alkohola, je treba zmanjšati pitje vseh alkoholnih pijač.« Ženske lahko popijejo kozarec alkohola, moški pa dva na dan. Vsak pa naj bi popil vsaj 1,5 litra navadne vode (iz pipe) ali nesladkanega čaja. Če je zunaj vroče, lahko še veliko več. »Kadar smo telesno aktivnejši, je treba piti več in dodati prehrani tudi nekaj več soli kot običajno.«

Zrak in skrb za dušo. Svež zrak, čeprav hladen in vlažen, je koristen, saj krepi zdravje. Suh in pregret povzroča glavobole, utrujenost, izsuši sluznico zgornjih dihalnih poti, ki potem ni odporna proti okužbam. Zato sogovornica svetuje, da vsak dan vsaj četrt ure zračimo prostore, kjer živimo in delamo. »V času, ko razsaja covid, pa lahko zračimo vsako uro po pet do deset minut.« Poudarja tudi, da je za vsakogar pomembno, da se zna soočiti s težavami in jih obvladati. Kdor jih kar naprej le pometa pod preprogo, se jih ne znebi, ampak čez čas udarijo na dan z vso silovitostjo. »Stres (živčni pretres) slabo vpliva na našo obrambo (imunski sistem). Zato postajajo bolezni, kot so na primer alergije in artritisi, ko je načeta naša obramba, pogostejše.« Proti blažjim krizam oziroma stresnim situacijam pomagajo številne sprostitvene tehnike. »Nekaterim pomaga poslušanje glasbe, drugim dobra knjiga, tretjim sprehod v naravo, četrti prisegajo na meditacijo, petim pomaga, če svoje težave zaupajo drugemu, gredo v cerkev ... Vsakdo mora najti svojo pot.« Univerzalnega recepta ni, saj smo ljudje enkratna in neponovljiva bitja.

Sončenje ni zdravo. Še vedno moramo poudariti, da se je treba izogibati tudi pretiranemu sončenju. Tisti, ki jih sonce rado opeče, naj se mu popolnoma izognejo! »Ljudje, ki se dolgotrajno izpostavljajo soncu, dobijo po več letih tanko in suho kožo s številnimi rjavkastimi in sivimi lisami. Na njej se lahko postopno pojavijo rdečkasta hrapava mesta, iz njih pa lahko nastanejo bradavičaste lehe. Te spremembe lahko same po sebi izginejo, pri nekaterih pa iz njih nastane kožni rak.« 

S čezmernim sončenjem je povezan tudi maligni melanom ali črni rak, ki večinoma nastane iz temnih kožnih znamenj. »Pogostejši je pri svetlopoltih ljudeh, ki na soncu težko porjavijo in so bili pogosto opečeni, predvsem v mladosti. Zato se nikar ne sončite med enajsto uro dopoldne in tretjo uro popoldne.« Svetuje, da na močnem soncu ob morski obali ali v hribih nosimo tudi dobra sončna očala. Če smo dlje na prostem, pa se zaščitimo tudi z lahkim pokrivalom. To velja še posebno za starejše moške s plešo. Tudi sončenje v solarijih ni koristno, saj so fizikalne značilnosti žarkov podobne sončnim, s tem pa tudi njihov učinek.

Koristi vitamina D. Sicer pa je vitamin D odgovoren za vsrkavanje (absorpcijo) kalcija in fosforja v prebavilih. V jetrih se ta vitamin pretvori v obliko, ki jo potem kri prenaša po telesu. Pomanjkanje vitamina D povzroči rahitis pri otrocih in osteomalacijo pri odraslih, delno pomanjkanje pa pospeši pojav osteoporoze. »Holekalciferol, vitamin D3, je v ribjem olju, ribah in jajčnem rumenjaku, daleč največ pa ga nastaja v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi. In to ravno v urah, ko je sicer sončenje najnevarnejše (med 10. in 16. uro)! Vendar je dovolj, da smo vsak dan le pet minut na močnem soncu. Pa še to mu izpostavimo samo roke ali noge.«
Vitaminu D pripisujejo še druge bolj ali manj dokazane učinke: optimizira izločanje inzulina iz celic beta trebušne slinavke in zmanjšuje tveganje za diabetes tipa 2; omogoča normalno delovanje mišičnih in živčnih celic, povečuje delovanje obrambnih celic, ki potem lažje napadejo ter uničijo viruse in bakterije. Zato so bolnikom s tuberkulozo v preteklosti priporočali sončenje v sanatorijih na višinskem soncu, danes pa jih uspešneje zdravijo, če zdravilom za tuberkulozo dodajo velike odmerke vitamina D. Blaži avtoimunske bolezni (revmatoidni artritis, multiplo sklerozo, druga revmatska obolenja, kronično vnetno črevesno bolezen itd.), saj umirja »vojsko« limfocitov, ki napadajo lastne celice, misleč, da gre za sovražne in telesu škodljive tujke; zmanjšuje tvorbo renina v ledvicah in s tem pojavnost visokega krvnega tlaka, zmanjšuje nevarnost za nastanek depresije, obolevanje za srčno-žilnimi boleznimi, za rakom dojk in debelega črevesa, blaži epileptične napade, povečuje odpornost proti okužbam dihal pri astmatikih. 
Sogovornica meni, da morajo tisti, ki se zelo izogibajo soncu, jemati vitamin D. »Zadnje čase ugotavljamo, da številnim ljudem tega vitamina primanjkuje, saj ga zlasti starejši in telesno neaktivni ljudje ne proizvedejo dovolj. Vitamin D ima funkcijo hormona, ki sodeluje v številnih telesnih procesih, še zlasti je pomemben pri presnovi kostnine, za mišice, imunski sistem in možgane.«

V OKVIR:

Bodite pozorni na naslednje znake

Pri večini rakov se bolezenski znaki ali bolečine navadno pojavijo šele, ko je bolezen že precej napredovala. Simptomi zgodnjega raka so praviloma blagi in neznačilni, zato jih pogosto pripišemo kakšni drugi, manj nevarni bolezni. Da lahko gre za raka, je treba pomisliti ob pojavu katerega od naslednjih opozorilnih znakov:

·         neobičajna utrujenost;

·         nepojasnjeno upadanje telesnih zmogljivosti;

·         spremembe pri odvajanju vode in blata;

·         rana, ki se ne celi;

·         neobičajna krvavitev;

·         zatrdlina v dojki ali katerem koli drugem delu telesa;

·         težave pri požiranju;

·         opazna sprememba kožne bradavice ali pigmentnega znamenja;

·         dražeč kašelj ali hripavost.

Če pri sebi opazite nenavadne znake ali spremembe, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Če bo rak diagnosticiran zgodaj, je možnost, da bolezen premagate, bistveno večja.

V okvir
Najpogostejši raki

Tako pri moških kot pri ženskah je najpogostejši kožni rak (nemelanomski). Zdravljenje teh rakov je praviloma samo lokalno in ni kompleksno, imajo  dobro prognozo in so le izjemoma vzrok smrti. Če nemelanomskih kožnih rakov ne upoštevamo, je pri moških najpogostejši rak prostate, sledijo mu rak pljuč, debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši rak dojk, ki mu v enakem zaporedju kot pri moških sledijo rak pljuč, rak debelega črevesa in danke.

okvir
ZORA, DORA, SVIT

• ZORA je brezplačni presejalni program odkrivanja raka na vratu maternice. Namenjen je ženskam med 20. in 64. letom starosti, in sicer na tri leta.
• DORA je brezplačni presejalni program odkrivanja raka dojk za ženske med 50. in 69. letom; vsaki dve leti. 
• SVIT je brezplačni presejalni program odkrivanja raka na debelem črevesu in danki za ženske in moške med 50. in 70. letom; na dve leti.

PODPIS FOTO
Dr. Simona Borštnar

***null***