Revija Zarja

Pozdravljeni,

ne vem, zakaj se vsako pomlad in jesen bojujem s kandido. V prehrani sem že marsikaj spremenila. Izogibam se predalani hrani, uživam veliko sadja in smutijev (je mogoče to problem)? Vaše knjige se mi zdijo zelo koristne in nasveti življenjski. Ne vem le, zakaj se mi ta nadloga tako  pogosto ponavlja. Rada bi jo izpulila »s korenino«, pa ne vem, kako se tega lotiti.

Metka. S

Ko že mislimo, da smo se ji izognili, jo prelisičili, da je končno izginila iz našega življenja, se spet pojavi tam, kjer je ne bi pričakovali, še bolj bohotna in nadležna. Kaj je vendar narobe? Saj delamo vse tako, kot piše v knjigah, kot svetujejo zdravniki, nutricionisti …

V preveliki vnemi, da ne bi zaužili česa prepovedanega, pozabimo na celovito naravo posameznih živil. Sadje, jedrca ali kruh niso le seštevek škroba, vitaminov in sladkorjev. Če so sladkega okusa, že mislimo, da jih ne smemo pojesti, pozabimo pa na množico encimov in mineralov, ki jih vsebujejo. Pozabljamo tudi, da sadje in jedrca prinašajo svetlobo in vitalnost, ki nas krepita ter ščitita.

Večinoma je kandidaza čezmerna razraščenost štirih varietet te glivice: Candide albicans, Candide tropicallis, Candide parapsilosis in Candide galabrata. V naravi jih skoraj nikoli ne najdemo zunaj človeškega telesa. S Candido živimo v simbiozi, saj je stalno prisotna v našem črevesju kot del črevesne flore. Ponavadi je to bela jajčasta celica, ki se hitro razmnožuje, za to pa potrebuje primeren pH in temperaturo. Hitro se lahko spremeni v obliko hife – dolgo nitko, in tako se s površine sluznic vrine v tkivo ter začne preraščati notranjost organov. Tvori nekaj podobnega, kot so miceliji pri gobah. S svojimi izločki oslabi črevesno steno in jo naredi porozno.

Ker je to glivica, potrebuje za svoj obstoj sestavljene ogljikove hidrate. Najbolj ji teknejo beli sladkor, škrob in alkohol. Živi v anaerobnem okolju, torej ne potrebuje kisika. Presnavljati zna ogljikov dioksid.

Poleg kandide so v našem črevesju še mnogi sevi mlečnokislinskih bakterij, ki z njo tvorijo stabilno sožitje. Presnavljajo hrano, ki smo jo zaužili, razgradijo jo do molekul in tako poskrbijo, da v kri pridejo prava hranila.

Zanimivo je, da mlečnokislinske bakterije in kandida večinoma potrebujejo isto hrano: ogljikove hidrate, razlika je v tem, kako jih presnavljajo. Glivice to naredijo s postopkom alkoholnega vrenja, mlečnokislinske bakterije pa z mlečnokislinsko fermentacijo – tako kot kisamo zelje, repo, jogurt … Presnovki, ki pri tem nastanejo, pa so za nas ugodni ali neugodni.

Pri mlečnokislinski fermentaciji presnovki pomagajo pri nadaljnji razgradnji beljakovin (ki se je začela že v želodcu in dvanajsterniku). Alkohol pa nam le obremenjuje jetra in zmanjšuje splošno odpornost, saj za presnovo alkohola telo porabi encime, ki bi jih nujno potrebovalo za kaj drugega.

Kako torej nahranimo enega volka in prelisičimo drugega?

Kaj ljubi kandida?

Če pogledamo življenjsko okolje, ki ustreza gobam, hitro ugotovimo, kdaj najraje rastejo. Seveda po dežju. Torej potrebujejo vlago; v vročih poletnih dneh jih ne najdemo, ampak šele ko jesen ohladi in zamegli jutra – ustreza jim hladno in temno okolje. Enako velja za vse seve kandide, ki prebivajo v naših prebavilih. Ampak saj vemo, da je v našem trebuhu temperatura vedno približno 37 stopinj C. Dvigniti je ne moremo, sicer bi bistveno zmotili vse druge procese v telesu. Tu pa si pomagamo s tem, da spoznamo naravo hrane, ki jo uživamo.

Živila, ki grejejo, ne dvignejo temperature črevesja, temveč tam zaženejo kemične procese. V gibanje spravijo gladke mišice, ki obdajajo črevo. Tako se pospeši pretok hrane skozi prebavila in prepreči gnitje. Taka živila so: kislo zelje, kisla repa, polnovredna žita, ajda, oves, jedrca, žlahtna olja, suho sadje itn.

Še posebej to občutimo v hladnem delu leta, saj nas taka hrana ogreje. Nič več nas ne zebe v noge in roke, z lahkoto prenašamo mraz in smo aktivni, polni energije.

Kandida ne mara svetlobe! No, saj vemo, da je v črevesju tema, torej se nimamo česa bati, ali pač? Svetloba ni le tista, ki jo vidimo z očmi. Modre rastline znajo svetlobo shraniti v svojih semenih in plodovih. To energijo nujno potrebujejo, da lahko semena preživijo od ene do druge vegetacijske dobe – vso mrzlo in temno zimo. Na srečo so semena in plodovi namenjeni tudi nam. Ko jih zaužijemo, v telo vnesemo veliko te svetlobe. Ko smo utrujeni, pojemo nekaj namočenih mandljev ali suhih fig, zraven pa si privoščimo topel začimbni čaj. Občutimo hiter dvig energije in depresivno razpoloženje mine, kot bi mignil.

Revija Zarja

ZAČIMBNI  ČAJ

Za 4 osebe potrebujemo:

-1,2 l vode

-5 nageljnovih žbic (klinčki)

-3 cm velik košček svežega ingverja, ki ga olupimo in narežemo na koleščke

-2 celi skorjici cimeta

-5 stročkov kardamoma

-4 suhe fige  ali dateljnov, ki jih pred tem umijemo pod tekočo vodo (ali pa pest posušenih jabolk, hrušk ali sliv)

Vse sestavine damo v lonec z mrzlo vodo in segrevamo do vrelišča. Kuhamo 2 minuti, nato odstavimo in pustimo, da se ohladi na temperaturo, ki je prijetna za pitje. Precedimo, suho sadje pa poberemo ven in pojemo ob čaju.

Kaj pa sveže sadje in zelenjava?

Sveža listnata zelenjava ponavadi hladi, kako naj jo torej uživamo?

V toplem delu leta je nujno, da uživamo hrano, ki hladi, saj imajo pregreta prebavila ravno toliko težav kot preveč »ohlajena«. Takrat dodajamo začimbe, ki hladijo: peteršilj, zeleno, janež, meto, meliso.  Pozimi tej hrani dodamo tople začimbe in več kakovostnih olj. Pozimi uživamo več korenaste zelenjave, ki je pomembna zaradi vsebnosti železa in naravnih barvil, in jo začinjamo z več rožmarina, origana, šetraja in kumine, ingverja in kumine, ki grejejo.

Če je le mogoče, se izogibamo krompirju. Narava krompirja je hladna in temna. Sestavljen je skorajda iz čistega škroba in zelo upočasni peristaltiko. Kandida ga zaradi tega obožuje in v njem najde idealno življenjsko okolje.

Slovenci smo ljubitelji krompirja in se mu bomo težko popolnoma odrekli. Zato moramo ta hladni krompir ogreti. To najlažje naredimo s sončnimi začimbami, kot so rožmarin, majaron, kurkuma, česen, koriander, poper. Krompir, pečen s temi začimbami, je mnogo okusnešji, lažje prebavljiv, nahrani pa nas in ne kandide. Začimbe ji ne dišijo in ji odvzamejo življenjski prostor.

Namesto navadnega krompirja uporabimo sladki krompir – batate. Veliko ga pripravljajo v Dalmaciji, saj ima odličen okus, aromo in mnogo nižji glikemični indeks kot navadni. Vsebuje veliko beta karotenov in dragocene minerale. Za začetek ga lahko, kadar pripravljamo pečen ali pire krompir, primešamo navadnemu krompirju. Kmalu pa boste hoteli uporabljali le še batate. Otroci bodo navdušeni. Iz njega naredimo odličen čips.

 ČIPS BATATE

Za 4 osebe potrebujemo:

-600 g sladkega krompirja

-1 čajno žličko himalajske soli

-1 čajno žličko mletega origana

-0,5 dl sončničnega ali olivnega olja

Sladki krompir olupimo in narežemo na 2 mm debele kolobarčke. V globoki skledi jih dobro premešamo z vsemi začimbami in oljem. Nato vsakega posebej položimo na mrežico ali preforiran pekač in pečemo 12–14 minut v ogreti pečici na 180 stopinj C.

Namesto origana lahko uporabimo mlet rožmarin, česen, majaron …

Čips lahko tudi ocvremo v olju, a to bomo naredili šele takrat, ko kandida ne bo več problem.

Hrana s svetlobo

Semena in jedrca so najpomembnejši viri svetlobe v hrani. Uživamo jih lahko vse leto, najpomembneje pa je, da so vsakodnevni del prehrane pozimi.

Sončnična semena, mandlje, hladno luščeno zeleno ajdo namakamo čez noč. Namočena semena razvijejo veliko encimov, ki še pospešijo razvoj mlečnokislinskih bakterij. Namočena semena splaknemo s hladno vodo in že so pripravljena za uživanje. Teknejo nam samostojno ali v smutijih. Z njimi bistveno izboljšamo jutranje kosmiče in solate. Zato takim živilom pravimo prebiotiki. Sem spadajo tudi sirotka, laneno olje in sploh vsa olja, ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3. Pri nas so najbolj priljubljena olivno, repično in konopljino, laneno olje pa je sploh najboljši vir omega 3. Konopljino olje in semena se počasi vračajo na naše jedilnike, kar je čudovita pridobitev. Semena vsebujejo tudi veliko lahko prebavljivih beljakovin in vse esencialne aminokisline. Razmerje med omega 3, omega 6 in omega 9 je v konopljinem olju idealno za naše zdravje. Zaradi teh in še drugih koristnih lastnosti je konoplja prva rastlina, ki jo je človek udomačil. Zapisi o tem segajo od starih Sumercev pa do konca 19. stoletja.

Uživanje mesnih in mlečnih izdelkov se v zahodni družbi zdi neizogibno, vendar je zloraba teh živil v zadnjih 70 letih pripeljala do hudih zdravstvenih težav. Uporaba konzervansov in antibiotikov je sicer podaljšala trajnost teh živil na trgovskih policah, ne zavedamo pa se, da je podaljšala njihovo »trajnost« tudi v naših prebavilih. To pomeni, da se ne razgrajujejo in prebavljajo tako hitro, kot bi se morala, v njih prisotni konzervansi pa uničujejo mlečnokislinske bakterije. Glivicam ne morejo do živega, ravno nasprotno. Ko uničijo mlečnokislinske bakterije, pustijo več življenjskega prostora za kandido.

Ko se odločimo narediti konec kandidazam, je nujno, da meso, mesne in mlečne izdelke izključimo iz prehrane. Tako se izognemo tudi zasluzenosti v prebavilih, dihalih in vseh drugih sluznicah v telesu. Kandida tako spet izgubi velik del življenjskega prostora!

Tudi ko naredimo vse prav in pripravimo odlično jed, lahko vse pokvarimo, če naredimo naslednje NAPAKE:

-jemo prehitro in ne žvečimo dovolj,

-po jedi pijemo mrzle pijače,

-po kosilu ali večerji uživamo sveže sadje.

Žvečenje je pomemben del prebave, saj je v ustih encim ptialin, ki začne razgradnjo škroba. To pa je glavna hrana naše kandide! Če ga torej v ustih prebavimo, ji odvzamemo hrano in jo že s tem nekoliko omejimo. Poleg tega žvečenje zagotovi boljši izkoristek vseh hranil, še posebej mineralov in barvil.

Po jedi smo ponavadi žejni in posežemo po mrzlih, pogosto gaziranih pijačah. S tem ohladimo prebavila, ki so se med jedjo ogrela na »delovno temperaturo«.  V ajurvedi bi temu rekli, da smo ugasnili prebavni ogenj. To pa je nedopustno! Telo nato potrebuje ogromno časa in energije, da ponovno zažene ta proces, medtem pa mi občutimo utrujenost in zaspanost. Kakovost zaužite hrane se spremeni in iz odličnih živil nastane postana brozga, ki nas le še bolj utrudi.

Zato je bolje piti vodo ali druge pijače pred jedjo. Najboljše so tople, vendar ne kava. Tako zagotovimo dovolj tekočine za tvorbo prebavnih encimov, po jedi pa ne bomo utrujeni, temveč polni energije.

Sveže sadje je za mnoge ljudi sploh najboljša hrana. Tudi ko se otepamo kandide, nam pride še kako prav. Uživamo ga kot samostojen obrok, za malico ali zajtrk. Lahko si ga privoščimo tudi kot predjed pred kosilom. Uživamo domače sezonsko sadje, pozimi pa suho, ki ga pred tem za nekaj ur namočimo v mrzli vodi. Tako dobimo hrano in pijačo, ki greje.

Le nekaj je izjem, ki jih moramo upoštevati.

Banane niso primerne, saj vsebujejo preveč škroba in sladkorja, poleg tega jih ne prežvečimo dobro, temveč jih pogosto kar pogoltnemo. Mnoge ljudi zato po bananah peče zgaga.

Agrumi hladijo, zato se jim bomo vsaj začasno odrekli. Koristili bi nam poleti, vendar je njihova sezona pozimi, ko se mi želimo ogreti. Količina vitamina C v limonah in pomarančah nikakor ne odtehta hladilnega učinka, ki ga imajo na telo.

V pretirani skrbi, da bomo pripravili čim kakovostnejšo hrano, pa tudi zaradi preobilice obveznosti, ki smo si jih naložili, se spravljamo v stres. Ker se ne znamo prav sprostiti, smo dovzetni za stres in prevzame nas strah, da ne bomo zmogli vsega. V takšnem stanju nam pade odpornost, procesi v prebavilih se ustavijo in kandida dobi svojih pet minut!

Pomembno je, da kadar smo pod stresom, ne uživamo nobene hrane. Takrat spijemo kozarec tople vode ali čaja, se udobno namestimo ter globoko in počasi dihamo. Šele nato pojemo nekaj lahkega, juho ali le sadež.

BROKOLIJEVA KREMNA JUHA

-600 g svežega brokolija

-50 g finih ovsenih kosmičev

-50 ml olivnega olja

-2 stroka česna

-1 čajna žlička mlete kumine

-košček svežega ingverja

-1 čajna žlička suhega šetraja (ali vejica svežega)

- ščepec mletega muškatnega oreščka

-1 čajna žlička naravne morske soli

-poper po želji (ni nujno)

-voda (približno 1,5l)

Ovsene kosmiče en večer prej namočimo v mrzli vodi.

Brokoli operemo, ga temeljito očistimo in razrežemo na manjše kose. V lonec nalijemo  vodo,  pazimo, da je brokoli pokrit, in jo solimo. Dodamo ovsene kosmiče, skupaj s tekočino, na polovičko prerezana stroka česna. Kuhamo, dokler ne zavre, nato odstavimo.

Dodamo vse začimbe in olje. S paličnim mešalnikom gladko zmešamo. Ko juho serviramo, jo lahko potresemo s prepraženimi, rahlo osoljenimi sončničnimi semeni.

Premislimo o svojem življenjskem slogu. Ali nas vse, kar delamo, osrečuje, v življenju podpira ali izčrpava? Ali vse to delamo zase ali za svojo zunanjo podobo? Komu želimo biti všeč?

Včasih spoznamo sebe šele, ko ostanemo sami. To zveni zastrašujoče, a verjemite mi, ni boljšega občutka, kot je zavedanje svobode!