Huda bolezen oči retinitis pigmentosa je, kakor pravi medicinska znanost, podedovana. Če jo ima eden od staršev, je 50-odstotna verjetnost, da jo bo imel tudi otrok. Pravzaprav gre za skupino genskih bolezni oči, pri katerih je lahko vpletenih tudi sto različnih genov. Prizadeti ljudje sprva slabo vidijo ponoči, nato se jim vidno polje zmanjša v tako imenovani tunelski vid.

Za zdaj medicina za to bolezen ne pozna zdravila, prav tako kot za vse druge bolezni, za katere ne pozna vzroka. Vendar znanstveniki intenzivno iščejo razlago, zakaj nastanejo spremembe na genski ravni, kar daje upanje, da bo kmalu znano tudi zdravilo.
Retinitis pigmentoso lahko dobijo že otroci, čeprav se najpogosteje pokaže od 40. do 50. leta. Ker so fotoreceptorji v mrežnici okvarjeni, se to najprej pokaže z oslabljenim nočnim vidom. Kot rečeno, se temu pridruži omejen periferni vid, kar pomeni, da bolnik vidi le sredino slike (od tod izraz tunelski vid). Z napredovanjem bolezni lahko človek popolnoma oslepi. Retinitis pigmentosa sicer ni ravno pogosta bolezen, saj zboli eden na 3000 do 5000 ljudi. Ker je bolezen domnevno genskega izvora, pomeni, da prizadene veliko družin. Kljub temu pa strokovnjaki ugotavljajo, da skoraj polovica bolnikov bolezni v družini prej ni imela, torej je tudi razlaga o dedovanju nezanesljiva.
Kako upočasniti napredovanje bolezni

Za bolnika, ki mu zdravnik pove tako usodno diagnozo, je novica gotovo zelo huda. Še posebno ker zanjo ni zdravila. Vendar je dobra novica, da si lahko človek kljub temu pomaga, in to z naravo. Treba je samo uživati dovolj visoke odmerke vitamina A in luteina. Na medicinskih fakultetah po ZDA in verjetno tudi drugod po svetu so izvedli kar nekaj raziskav, ki so dokazale, da jemanje vitamina A in luteina precej zaustavi napredovanje retinitisa pigmentose. Poleg tega je uživanje teh dveh snovi priporočljivo za vse, ki imajo težave z mrežnico, kar velja predvsem za starejše ljudi. Kot so ugotovili znanstveniki, lahko človek, pri katerem so odkrili retinitis pigmentoso v 40. letu starosti, oslepi do svojega 51. leta. Zato so izvajali raziskavo z domnevo, da bodo napredovanje zadržali vsaj za deset let, torej da bo bolnik oslepel pri 61. letu.
Na univerzah Harvard, Brandeis in Tufts so 225 bolnikom z retinitisom pigmentoso (poudarjeno je, da so bili vsi nekadilci) štiri leta dajali po 15.000 enot vitamina A na dan. Poleg tega je polovica vsak dan dobivala še po 12 miligramov luteina oziroma placeba. Ugotovili so, da se je napredovanje bolezni v obeh skupinah precej upočasnilo. V skupini, v kateri so bolniki poleg vitamina A dobivali tudi lutein, so bili izvidi boljši.
Kaj je lutein

Lutein je, podobno kot vitamin A, antioksidant. To pomeni, da popravlja škodo, ki nastane zaradi oksidacijskega stresa, torej uničuje proste radikale. Ti pa so povezani z nastankom številnih bolezni. Lutein učinkuje kot svetlobni filter, ki varuje rumeno pego v mrežnici, na kateri se zbira svetloba za vidni živec. Znano je, da lutein podpira splošno zdravje oči in pomaga proti degeneraciji, ki je povezana s starostjo. Poškodbe oziroma degeneracije mrežnice so glavni vzrok za slepoto ljudi po 50. letu starosti. Tudi ljudem, ki večino dneva presedijo pred računalniškimi zasloni, strokovnjaki priporočajo uživanje luteina. Kitajci so denimo v posebni raziskavi ugotovili, da 12 miligramov luteina na dan izboljša vid in občutljivost za kontrast pri ljudeh, ki veliko ur presedijo pred računalniškimi zasloni. Kako lahko to storijo? Zelo preprosto: jesti je treba veliko špinače, avokada, brokolija, korenja, paradižnika, zelene solate, zelene, pomaranč in jajc. Seveda je dobro jemati tudi prehranska dopolnila, v katerih so odmerki luteina večji, poleg tega pa imajo navadno dodane še druge koristne snovi (na primer visiomaxi, ki ga lahko dobimo tudi pri nas).
Ste že videli zajca z očali?
Kako pa učinkuje vitamin A? Ljudski pregovor pravi, da še nihče ni videl zajca z očali. Zajec je, kot je znano, velik ljubitelj korenja, ki vsebuje veliko vitamina A. To je skupno ime za več med seboj povezanih snovi. Retinol (alkohol) in retinal (aldehid) sta začetni obliki vitamina A. Retinal telo samo spremeni v retinoično kislino, obliko vitamina A, ki lahko vpliva na genski zapis. Retinol, retinal in retinoična kislina tvorijo skupino, ki jo poznamo kot retinoide. Vitamin A pomaga tvoriti in vzdrževati zdrave zobe, kosti in mehka tkiva, membrane sluznice in zdravo kožo. Mimogrede, strokovnjaki pravijo, da kreme proti gubam niso učinkovite, če ne vsebujejo retinola. Retinol proizvaja tudi pigment v očesni mrežnici in skrbi za dober vid, posebno kadar je bolj malo svetlobe. Karotenoidi (tudi oblika vitamina A) so temne barve in jih najdemo v rastlinah, retinoidi pa so na primer v živalskih jetrih in polnomastnem mleku. Beta karoten je karotenoid in antioksidant. Viri različnih oblik vitamina A so jajca, meso, mleko, sir, smetana, ledvice, jetra, polenovka, ribje olje. Med rastlinskimi viri pa najdemo vitamin A v korenju, bučah, sladkem krompirju, meloni, rožnati grenivki, marelicah, brokoliju, špinači in v vsej temno zeleni listnati zelenjavi. Intenzivnejša ko je barva, več vitamina A (v eni od oblik) bomo dobili iz zelenjave oziroma sadja. Če nam vitamina A primanjkuje, podležemo sleherni okužbi, smo zelo občutljivi in imamo težave z vidom. Pri pripravi hrane se moramo zavedati, da s pečenjem in kuhanjem večino vitamina A uničimo, zato je bolje uživati svežo zelenjavo in sadje. Poleg tega pa dobimo tudi prehranske dodatke, ki vsebujejo omenjeni vitamin.

Vitamin A tudi proti raku?
Na Inštitutu Linusa Paulinga v ameriški zvezni državi Oregon se strokovnjaki ukvarjajo z raziskovanjem vpliva vitamina A na rakave in druge bolezni. Do zdaj so ugotovili, da lahko matične (izvorne) celice le v sodelovanju s posebno obliko vitamina A (retinoidi) tvorijo zdrave rdeče krvne celice. Zgodnje raziskave namigujejo, da lahko vitamin A zmanjša razvoj rakavih celic v koži, dojkah, jetrih, črevesju, prostati in drugod. Te raziskave so doslej izvajali le na celičnih kulturah, zato še ni znano, kako to vpliva na človeka. Poleg tega to velja tudi za akutno promieloično levkemijo in različne bolezni kože. Nosečnice in ženske, ki bi želele zanositi, pa velja opozoriti, da jemanje večjih odmerkov dopolnil z vitaminom A zanje ni priporočljivo. Mimogrede, Linus Pauling je bil eden najvplivnejših kemikov po Lavoisierju (iz 18. stoletja). Bil je edini človek, ki je sam dobil dve Nobelovi nagradi, prvo leta 1954 za kemijo, drugo pa leta 1962 za mir. Nagrado za mir je dobil zato, ker si je zelo prizadeval proti jedrskemu preizkušanju in opozarjal, da bodo povzročila večje zbolevanje za rakom. Kdor bi rad izvedel več, najde vse informacije o tem na spletnih straneh www.lpi.oregonstate.edu.

Ima hrvaški zdravnik in zdravilec prav?
Hrvaški zdravnik in tudi zdravilec, ki se ukvarja z uradno in s holistično medicino, dr. Fedor Mataić, ki je zdravil nekaj bolnikov z retinitisom pigmentoso, je ugotovil, da so se vsem bolnikom v mrežnici nabrale kovine in da so imeli kovino tudi v kortikalnem, površinskem sloju nadledvične žleze. V članku, ki ga je objavil na svojih spletnih straneh (www.poliklinika-mataic.hr), sicer opozarja, da so to le njegova opažanja, ki seveda niso znanstveno dokazana. To pomeni, da je potrebna raziskava, v kateri bo sodelovalo veliko več bolnikov, da bodo lahko njegove ugotovitve potrjene. Vendar je dr. Mataić (njegova poliklinika je v Splitu) s t. i. testom Vega ugotavljal posebne električne vibracije v telesu, ki, preprosto povedano, kažejo na to, s katerim organom je kaj narobe. S takim testom ugotavlja bolezni po vsem telesu. Pri retinitisu pigmentosi je domneval, da se mrežnica in nadledvična žleza zaradi dednega dejavnika nista sposobni znebiti kovin, ki se zbirajo v njiju. Te kovine spreminjajo mikroelektrične tokove v nekaterih organih, motijo njihovo imunost in s tem omogočajo postopno kopičenje mikrobov v njih. Spremembe tokov verjetno vplivajo in motijo tudi druge presnovne procese v celicah. Virusi, bakterije in glivice v mrežnici ustvarjajo počasi delujoče vnetje, ki moti mikrocirkulacijo in uničuje tkivo mrežnice. Kot pravi dr. Mataić, je to vnetje tako majhno, da ga okulist pri navadnem pregledu ne vidi. To je namreč relativno blago vnetje, a je stalno, zato počasi uničuje mrežnico. Zaradi vnetja, ki postopno škoduje nadledvični žlezi, ta ne more več proizvajati dovolj hormona kortizona, ki naj bi nadzoroval vnetja, alergije in avtoimunske reakcije v telesu. Glede na to dr. Mataić svetuje zdravljenje, s katerim se telo znebi kovin. To stori z zdravilnimi rastlinami in drugimi homeopatskimi pripravki. Uradna medicina njegovih spoznanj niti ne potrjuje niti ne podpira.