Zarja Jana

Zavedam se, da je domača hrana najbolj zdravo, kar lahko zaužijem, vendar ne vem več, kako naj se tega lotim. Že leta 2017 in 2018 je v našem kraju klestila toča, lani pa je bila na mojem vrtu čista katastrofa. Kar ni zmrznilo konec maja, je dotolkla suša čez poletje. Delala sem, kot še nikoli doslej, na koncu pa so mi to malo pridelka, kar ga je ostalo, pobrali še ptiči in miši. Vse življenje vrtnarim, pa se mi zdi, da še nikoli ni bilo tako malo pridelka s tako veliko dela. Vreme je čisto ponorelo. Sprašujem se, ali naj se to leto sploh lotim vrtnarjenja. Razmišljam, a bo mogoče lažje nadzorovati rastline, če postavim rastlinjak. Ali visoke grede. Ker sem upokojenka, je karkoli takšnega zame že resna naložba, ne vem pa, ali bo res kaj spremenilo. Otroci me že sedaj dražijo, češ a nimaš nič pametnejšega početi, a ne vidiš, da se ne splača ... (le kadar dobijo polne košare zelenjave, se nič ne pritožujejo). Preprosto ne vem več, kako kljubovati suši, vročinskim udarom, potem nalivom in orkanskemu vetru. Gledam škatlo s semenskimi vrečkami in se sprašujem, ali še enkrat poskusiti ali na vse skupaj pozabiti.

Vaša redna bralka Mara Š.

Ko gre za vremensko nepredvidljivost, pamet ne pomaga! Pomaga pa sprememba strategije. Res je, da rastlinjaki, mreže in druge oblike sodobne zaščite omogočajo večji nadzor nad okoljem, vendar kot sami pravite, gre za velike in drage ukrepe, ki niso vedno rešitev. Preden se lotite novih investicij, predlagam, da spremenite svojo dosedanjo strategijo dela na vrtu.

Modrosti naši prednikov nam bodo v pomoč tudi v čedalje bolj negotovih časih, ki se napovedujejo. Babičin nasvet »ne nosi vseh jajc v isti košari« bi v sodobnem vrtičkarskem jeziku lahko prevedli kot »ne posej vsega na istem mestu in ob istem času«. Se še spomnite lanskoletnega toplega marca, ko so temperature presegle 20 stopinj? Na vrtu je bilo res pravljično in sem z nepopisnim veseljem vse proti mrazu odporne sadike preselila na prosto. Razvijale so se res čudovito, do konca maja, ko je udarila 15-dnevna zmrzal. No, tudi to na videz ni bil problem, ker zaradi toplih gred in tunela ni nič zmrznilo. Le na eno malenkost sem pozabila – da imajo rastline, čeprav so prestale mrzlo obdobje, o tem svoje mnenje. Takoj po otoplitvi mi je domala vsa gomoljna zelena pohitela v cvet. Ni se je dalo prepričati, da je maj. Sklenila je, da se je začelo novo leto njenega življenja, ker je ravno prestala zimsko obdobje. Rešile so me le zanikrne sadike, ki so ostale v rastlinjaku in so bile na dobri poti, da končajo v kompostu. Te smo presadili šele konec maja in so se potem normalno razvijale naprej ter naredile solidne gomolje.

Druga težava pa so bile čudovite sadike paradižnika, ki sem ga zaradi majskega mraza morala na silo zadrževati v rastlinjaku, zato so bile rastline že višje od metra in sem jih pred presajanjem morala štirikrat presajati v večje posode, da so sploh preživele.

Na škatlo s semeni sem si takrat zapisala. »Sejati po malem!« In prav to vam priporočam v prihajajočem letu. Namesto da takoj posejete ves pladenj paprik, paradižnika, zelja, solatnic, gomoljne zelene in drugega, kar ponavadi sejemo januarja in februarja, raje načrtujte tako, da sejete vsakih 15 dni (seveda pri tem upoštevajte tudi setveni koledar M. Thun). Sukcesivna setev omogoča, da so rastline pripravljene za presaditev z določenim zamikom. Ko bodo prve v idealni fazi za presajanje, bodo druge šele vzniknile. In če se bo izkazalo, da vreme ni bilo naklonjeno prvi skupini, bo druga že nared in v »polni moči«, da poskusi znova. Temu v športnem jeziku rečemo podaljšana klop za rezervne igralce. 

Mladost in prilagodljivost štejeta! 

Zakaj ne bi preprosto posejali vsega hkrati, potem pa določene rastline le dlje zadržali v rastlinjaku? Tudi sama sem dolgo mislila, da je to v redu, pa sem ugotovila, da me zelo veliko stane, če sadiko predolgo silim rasti v lončkih. Tako kot se ljudje z leti vse težje odločamo za preselitev, se tudi starikave sadike pritožujejo in tarnajo ter potrebujejo veliko več časa, da se prilagodijo na novo okolje, če jih preselimo v zgodnji mladosti, pa skoraj brez težav takoj nadaljujejo z rastjo. Sadike je najbolje presajati, ko so naredile le nekaj pravih listov.

Torej, rastlinjak, tople grede in okenske police uporabljamo le za hitri štart, potem pa rastline čim prej presadimo na stalno mesto. 

Več v reviji Zarja Jana št. 2, 14. 1. 2020

Zarja Jana