Tudi če mislite, da ste pripravljeni na vse mogoče, je odkritje, da se vaš otrok drogira, pogosto velik šok. Neredko starši ob takšnem spoznanju ne znajo ukrepati, niti niso prepričani, kako k težavi pristopiti. Zato smo se o tem pogovarjali s strokovnjakinjo mag. Klementino Sambolić, specialistko zakonske in družinske terapije, prof. RP, univ. dipl. soc. del. ter predsednico Društva za psihosocialno pomoč in terapevtske storitve – Psih@.

***

Nikar ne zahtevajte testiranja urina. Pritiski niso najučinkovitejši, saj se otrok zapre vase.

Kako naj pristopimo k otroku, za katerega sumimo, da se drogira? Ključ je odprta komunikacija. Ta je sploh pomembna med starši in otroki. Nič ni drugače, če starši sumijo, da otrok jemlje droge. Pri pogovoru je pomembno, da otroka ne obtožujemo, temveč se z njim pogovarjamo, ob čemer izrazimo skrb ter mu povemo svoja opažanja. Npr.: Opažam, da si zadnje čase veliko zdoma in se giblješ v meni neznani družbi, o kateri pa mislim, da ne vpliva nate pozitivno. Tudi rezultati v šoli kažejo na to, da se nekaj dogaja s tabo. V skrbeh sem zate in ne vem, kako bi ti lahko pomagal/a.

Torej sta sočutje in izražena skrb za otroka priporočljivejša od kakšnim strožjih ukrepov, kot je na primer zahteva po  testiranju urina? Nikar ne zahtevajte testiranja urina. Siljenje k temu ali kakršnikoli drugi pritiski niso najučinkovitejši, saj tisti, ki jemljejo droge, najpogosteje izvedo, kako pri testiranjih prikazati urin negativen. Bolj verjetno  je, da bodo o svoji stiski spregovorili, če jih ne bomo obtoževali, temveč jim pustili odprto možnost, da nas bodo poiskali, ko bodo čutili, da želijo spregovoriti o svojih težavah.

Kako ukrepati, če otrok začne kaditi travo ali se z glasbenih dogodkov vrača zadet? Če otroka nestrpno čakamo do zgodnjih jutranjih ur, je zelo pomembno, da ga ne napademo takoj, ko stopi skozi vrata. Čeprav se je takrat težko zadržati. S pogovorom počakajmo do naslednjega dne, dotlej pa dobro razmislimo, kako bomo pogovor vodili. Predvsem se je treba držati že omenjenega nasveta, da otroku izrazimo skrb in ga ne obtožujemo! Pogovor lahko začnemo v tej smeri: »Opažam, da se z glasbenih dogodkov vračaš zelo okajen. Ali te smem vprašati, kaj si včeraj pil na koncertu? Najbrž je bilo prisotnega kaj alkohola? Ali je bilo še kaj drugega? Če si začel posegati po drogah, potem vedi, da me zelo skrbi zate, saj se trenutno še ne zavedaš posledic, ki ti jih lahko pusti njihovo jemanje.« Nato pustimo otroku, da spregovori. Mladostnik bo povedal, kar bo sam želel, bolj ko bomo silili vanj, bolj se bo zaprl!

Kaj pa storimo, če takšno ukrepanje ne zaleže?

Če vedno znova opažamo, da otrok z zabav prihaja okajen in nam vztrajno zanika jemanje drog (trave, ekstazija itn.), ga lahko prosimo, da pred nami opravi test. Šele ko tega ne želi, ga lahko prosimo, da gre z nami v ustanovo, kjer opravljajo tovrstna testiranja, in pri tem poudarimo, da hočemo biti prepričani, da je res vse v redu z njim. Če bo otrok brez pomislekov pristal na testiranje, doma ali v ustanovi, najbrž pomeni, da nam ničesar ne prikriva. Če pa se bo temu upiral ter na testiranje ne bo pristal,  mu lahko povemo, da bomo šteli, kot da je za droge pozitiven, četudi ne bo opravil testa. Če otrok ne želi nehati jemati drog, bi bilo dobro, da bi se vključili v katero od skupin za podporo staršem, ki jih ima skoraj vsaka organizacija, ki deluje na področju preprečevanja zasvojenosti. V teh skupinah lahko iz izkušenj staršev, ki so šli skozi podobno, izvemo veliko koristnih informacij, kako ravnati z mladostnikom, ki je začel eksperimentirati z drogami.

Je vaš nasvet kaj drugačen ob težavah s tako imenovano trdo drogo?

Redki posamezniki začnejo že takoj posegati po trdih drogah, kot je heroin ali kokain. Večina jih začne eksperimentirati s marihuano ali kakšnimi stimulativnimi drogami, kot je npr. ekstazi, na zabavah. Zato je treba z opažanji in s pogovori začeti že v mladostnikovi eksperimentalni fazi in ne šele kasneje, ko poseže  po t. i. trdih drogah.

Bodite dober poslušalec

Ne dvomimo, da ste ob spoznanju, da se vaš mladostnik drogira, razočarani, šokirani in se najverjetneje počutite tudi nemočni, a naj vas to ne vodi v pogovor, ki bi lahko vaše odnose z mladostnikom še poslabšal. Zmerjanje, žaljivke in vpitje na mladostnika niso priporočljivi. Namesto tega tudi Andrej Kastelic in Marija Mikulan svetujeta, da ste dober poslušalec. »Poskrbite, da se vaš otrok med pogovorom počuti sproščeno. Pozorno poslušajte, kaj vam govori. Ne razjezite se, če vam pove kaj, o čemer ne želite niti slišati, raje si vzemite nekaj predaha, da se pomirite. Bodite pozorni tudi na tisto, česar vam otrok ni povedal. Kadar ne želi govoriti, prevzemite pobudo in ga začnite spraševati o najrazličnejših rečeh, denimo kako je bilo danes v šoli, kako se razume s prijatelji itn. Na razpolago morate biti tudi za najobčutljivejše teme. Otrok mora zatrdno vedeti, da se lahko vselej pogovarja s starši tudi o tistih zadevah, ki se zgolj njemu zdijo zelo pomembne.« Tudi pohvala je lahko zelo spodbudna. »Namesto da se nenehno osredotočate na tisto, kar otrok počne narobe, začnite poudarjati stvari, ki jih otrok dobro obvlada. Na tak način se otroci začnejo zavedati svojih dobrih lastnosti in razvijejo samospoštovanje.«

Pogovor o drogah naj ne bo tabu!

• Nekateri starši se zelo težko pogovarjajo s svojimi otroki o zlorabi alkohola in drugih drog. Vzroki so različni. Eni tega ne počnejo zato, ker ne verjamejo, da bi se njihov otrok lahko zapletel v kaj takšnega, drugi nenehno odlašajo s pogovorom, ker ne vedo, kako naj se zadeve lotijo. Nekateri pa celo menijo, da otrokom vcepljati tovrstno mnenje in poglede v glavo sploh ni dobro niti potrebno. Priporočamo vam, da ne odlašate do trenutka, ko ima vaš otrok že resnejše težave.
• Številni mladi med zdravljenjem priznajo, da so uživali alkohol in druge droge kar nekaj mesecev ali celo let, preden so njihovi starši to ugotovili. Zato se moramo začeti pogovarjati dovolj zgodaj in pogovor načeti večkrat. Prav tako vas ne sme biti strah, da ne veste odgovorov na vsa vprašanja.
• Otroku morate dopovedati, da ste zaskrbljeni in da lahko le skupaj z njim poiščete primerne odgovore. Če ste ta vlak že zamudili in ima vaš otrok že resne težave z drogami, pa je nujno, da brez odlašanja poiščete strokovno pomoč.

Še mnogo drugih nasvetov najdete v reviji Zarja št. 4, 26. 1. 2016