Revija Zarja

Toni Balažič, direktor Panvite, kjer je uskladiščeno sporno meso, pravi, da nevarnosti ni. Meso so uvozili iz Danske in šele kasneje ugotovili, da je vmes tudi govedina iz Poljske. Kar pa še ne pomeni, da je kakorkoli kontaminirano. Inšpektorji so vzeli okrog 20 vzorcev (ne samo v Panviti, temveč tudi pri drugih dobaviteljih mesa), ki jih zdaj pregledujejo v laboratoriju Veterinarske fakultete v Ljubljani. Mikrobiološke analize so skoraj že končane (vendar rezultatov še ni), medtem ko bodo kemične v naslednjih dneh. Ne glede na to direktor Panvite zagotavlja, da iz njihovih skladišč v Gornji Radgoni ni šel v promet niti kilogram sporne govedine.

Skrivalnice, kdo je meso uvozil, kdo ga prodaja in podobno, so povzročile, da so ljudje postali na moč nezaupljivi. Mesarji v naših trgovinah sicer pravijo, da za zdaj niso opazili, da bi se kupci izogibali govedini. A priznavajo, da celo tisti, ki so doslej kupovali zgolj cenejše meso (večinoma iz uvoza), zdaj nabavljajo samo še meso slovenskega izvora, a so se količinsko omejili. Pogled na bolne živali, ki niso mogle niti stati, in kasneje na grobo razkosano meso, ki so mu izrezovali tumorje in ognojke, kar sam od sebe zastavlja vprašanje, kakšno bolezen so te krave imele. Posledično pa še, kaj se zgodi, če človek poje kos takega mesa.

Bakterije, antibiotiki, goveja tuberkuloza ... Dr. Andrej Kirbiš, dekan Veterinarske fakultete v Ljubljani, je pojasnil, da brez podatkov iz analiz vzorcev ne more ničesar z gotovostjo trditi. Lahko je šlo za tako imenovane krave »downer«, kar pomeni iztrošene in poškodovane mlekarice, ki niso sposobne samostojnega premikanja. Takim kravam se lahko naredijo ognojki kot posledica dolgotrajnega ležanja, kar pa ne pomeni, da so bile živali sicer bolne. »Bistveni podatek, da bi to pojasnili, nam še vedno manjka,« pravi dr. Kirbiš. Možnosti je po njegovem mnenju več, kar je presodil po ogledu grozljivega posnetka, ki ga je videla vsa slovenska javnost, a posebej poudaril, da ne more ničesar trditi z gotovostjo. Možne so okužbe s patogenimi bakterijami, kot so na primer listerija, salmonela, stafilokoki, ki sproščajo enterotoksine, verotoksična E. coli; možno je tudi, da so bile krave zdravljene z antibiotiki, kar bi lahko pri človeku, ki bi užival to meso, povzročilo alergijsko reakcijo. Niso izključena tudi kakšna druga veterinarska zdravila, kot npr. nesteroidna protivnetna sredstva.

Možna bi bila tudi okužba z govejo tuberkulozo ali z bakterijo brucelo. Brucela je zelo nalezljiva in se med živino hitro širi, bakterije so prisotne v plodovih ovojnicah in amnijski tekočini okužene krave. Ob uživanju okuženega mesa, sira ali mleka lahko človek zboli za brucelozo. Tako kot pri živalih je okužba z brucelo posebej nevarna za nosečnice, saj lahko povzroči splav ali mrtvorojenega otroka. Zato imajo države (med njimi Slovenija) zelo natančna določila, po katerih spremljajo okužbe. Stalen nadzor nad zdravjem govedi zagotavlja tudi varnost za zdravje ljudi. Kot je povedal dr. Kirbiš, teh okužb v Sloveniji ni.

Niti ene salmonele ne sme biti! Naša zakonodaja in pravila zahtevajo, da meso klavne živali sploh ne sme vsebovati salmonel (pri nekaterih drugih bakterijah obstaja meja tolerance, koliko jih meso lahko vsebuje). Posebej nevarni pa so tako imenovani mikotoksini, ki jih proizvajajo nekatere plesni. Te so v zemlji, gnijočem rastlinju, senu in zrnih (s katerimi se živali hranijo). Nekateri med njimi, aflatoksini na primer, sodijo med strupene rakotvorne snovi. Najpogosteje jih najdemo v živilih rastlinskega izvora, lahko pa tudi v mleku in mlečnih izdelkih.

Za zastrupitev z aflatoksini so posebej občutljivi otroci, ki zaradi tega počasneje rastejo, se slabše razvijajo, lahko jim poškodujejo jetra ali celo povzročijo raka na njih. Znanstveniki sicer pravijo, da vzročno-posledična povezava med zastrupitvijo z aflatoksini in upočasnjenim razvojem otrok ni dokončno dokazana. Vendar pa je dokazano, da sodijo aflatoksini med najbolj rakotvorne snovi.

Obnemogle živali lahko vsebujejo tudi ostanke raznih zdravil, ugiba dr. Kirbiš. »Ne bi si upal trditi, da gre natančno za to ali ono snov oziroma patogen organizem. Ali pa katerokoli bolezen sploh. Tumorji in abscesi, ki so jih izrezovali, so lahko posledica marsičesa, od tega, da je žival dlje ležala na boku in se ji je naredila razjeda, do tega, da je ob injiciranju zdravila prišlo do okužbe. Z gotovostjo pa lahko trdim, da je bila kršena dobrobit živali, in to ni dovoljeno,« pravi dr. Kirbiš. Evropski inšpektorji se zdaj mudijo na Poljskem in preiskujejo, kakšne bolezni so krave imele in ali je njihovo meso oporečno.

Po besedah dekana Veterinarske fakultete imamo v Sloveniji register govedi, ki je označeno z dvojnimi ušesnimi sponkami (ena se lahko izgubi, dve pa malo težje). Zakol na črno je zato pri govedu skoraj nemogoč (in doma tudi ni dovoljen, enako velja za konje, čeprav smo ravno pred nekaj dnevi videli, da se to vseeno dogaja). Nekatere živalske vrste je dovoljeno klati na domu, za lastno uporabo (od prašičev, ovc, koz, kuncev do kokoši), vendar pa tega mesa ne smejo prodajati. Klanje mora biti izvedeno čim bolj humano, kar pomeni, da morajo biti vse živali pred zakolom omamljene, da ne občutijo smrtne groze. 

Naša veterinarska stroka je na zelo visoki ravni, zatrjuje dr. Kirbiš, kar nam zagotavlja varno uživanje našega mesa. Vendar pa bi moralo enako veljati za meso iz preostalih članic EU, saj je zakonodaja za vse države Evropske unije enotna. Žal so skrivni posnetki pokazali, da ni tako. Poljski novinar je napovedal, da bo raziskal tudi dogajanje v drugih klavnicah.

Več v reviji Zarja št. 7, 12. 2. 2019.