osebni arhiv

Slovenija je država z odprtim dostopom, kar pomeni, da se obiskovalci lahko prosto sprehajajo tudi po zasebnih površinah (teh je kar osemdeset odstotkov), kar v drugih evropskih državah ni mogoče. »S tem je povezana tudi odgovornost obiskovalcev, ki imajo pogosto občutek, da je vse njihovo in da je vse dovoljeno,« so nam dejali na Turistični zvezi Slovenije (TZS). V zadnjem letu so namreč v Sloveniji v naravi dopustovali tudi ljudje, ki neokrnjene narave niso bili navajeni, zato je bilo neprimernega vedenja več.

Povsod lulajo in kakajo. Slovenska turistična društva so povprašali, kaj jih je v preteklih letih najbolj motilo. »Veliko več je bilo odpadkov, sploh embalaže za enkratno uporabo, lokalci so bili pogosto zgroženi nad vedenjem ljudi iz mestnih okolij, predvsem so se čudili, kako da ne pozdravljajo, na podeželju so se namreč vajeni med seboj pozdravljati.« Iz Rateč so med drugim zapisali, da jih zelo moti lulanje in kakanje vsepovsod – na parkiriščih, ob smrekah, sprehajalnih poteh, ograjah, v vrtovih, skalnjakih. »Tega res ne maramo, zaudarjati začne po urinu, sploh če na istem mestu lulajo večkrat na dan, čeprav so ob parkiriščih lično urejena stranišča,« so zapisali. Drugi so izpostavili ljudi, ki ne pobirajo za svojimi pasjimi prijatelji ali, kar je še bolj neverjetno – kakce pospravijo v vrečko, ki jo nato pustijo ob cesti ali vržejo na smreko v bližini. Za takšne težave so na TZS spisali priporočila obnašanja, v nekaterih turističnih krajih, kot sta Bohinj in Izola, pa so naredili še korak naprej.

Vstopajo v našo dnevno sobo! Mirna, neokrnjena narava je v zadnjih letih začela izgubljati svoj prvotni namen in lepoto s tem, ko so se turisti začeli vedno bolj sproščati in prinašati mestne navade ter hrup. »Na precej zasedeni obali jezera se moraš pogosto prerivati med napihljivimi blazinami, da sploh prideš v vodo,« pravi sogovornica iz Bohinja. »Turizem je v zadnjem času sorazmerno hitro rasel. V zadnjih desetih letih je Bohinj podvojil število nočitev in nastanitvenih kapacitet. Pritisk na to območje in jezersko skledo se je iz leta v leto večal, zaradi česar je že začelo prihajati do kratkega stika med turizmom in lokalno skupnostjo. Domačinom se nam je včasih že zdelo, kot da nekdo pregloboko vstopa v našo dnevno sobo, v naše območje. Druga stvar pa je odnos do varovanja in ohranjanja narave, tu je bilo treba narediti dodatne korake. S povečanjem števila plastike in plovil na jezeru se recimo povečuje nevarnost vnosa tujerodnih rastlin,« je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Zaparkirana obala jezera tudi meče slabo luč na sliko neokrnjene narave, ki jo Bohinjci oglašujejo, pravijo. Zato so se odločili za več ukrepov, ki jih počasi uvajajo. Med drugim postopno ukinjajo parkirna mesta, a hkrati ponujajo alternativo najrazličnejših možnosti lokalnega prevoza, ki ga še krepijo. »Poleti imamo dodatnih osem linij javnega prevoza, s katerim se lahko podamo celo v sredogorje. S tem ko to uporabljamo, smo okolju prijazni, ne jezimo se na Bohinjce, ki so nam hoteli zaračunati parkirnino, ne iščemo živčno parkirnega mesta, ampak parkiramo v Bohinjski Bistrici za dva evra na dan."

Več v reviji Zarja Jana 24, 15.6.2021