Večina ljudi se na počitnice šele pripravlja, zato ne bo odveč tale prva počitniška zgodba z najnovejšimi informacijami, kaj se vam lahko zgodi na Hrvaškem. Natančneje na poti na enega od jadranskih otokov, med bivanjem tam in na poti domov. Zgodba je v celoti resnična. Pripetila se je paru v zrelih letih. Zaradi lažje pripovedi je napisana v prvi osebi.

 …

Zvečer sva zakurila žar in si spekla poslastice, ki sva jih prinesla od doma. Drugi večer so bile med pečenim mesom tudi hrenovke. Janez je pojedel vse, jaz pa sem jih nekaj skrivaj zmetala mačkom. Moj dragi prijatelj tega ne mara, vendar pa ne mara tudi metanja hrane stran. Je pa že bolje, če jo dobijo mačke! Kakor koli, mačke so bile naslednji dan v redu, jaz pa ne. Začelo se je s slabostjo, ki sem jo s trudom skušala prikriti. Le ko je Janez predlagal, da greva spet po otoku, zunaj pa je veselo žgalo sonce, sem izdavila, da se za to ne čutim sposobno. Ni dolgo trajalo, ko me je s svetlobno hitrostjo odneslo v kopalnico. Kaj se je tam dogajalo, je nespodobno pisati. Pot tja sem morala velikokrat ponoviti. Janez je solidarno ostal z mano. Nisem bila zgovorna (to se sicer ne zgodi), le ležala sem na postelji kot klada. Hrane nisva niti omenjala.

Vse prelesti zastrupitve. Potem pa je še Janez priznal, da ima težave. Saj mu niti ni kazalo drugega, ko pa je tudi on kot izstrelek na vsem lepem odvihral v kopalnico! Menda še nikoli v življenju ni bruhal. No, to zdaj ne drži več. Ko je prišel iz kopalnice, je bil čisto prepoten. Tudi on se je samo še zvrnil na posteljo in vsak od naju je imel ob sebi le plastenko vode.

Ne bom šla v podrobnosti. Le to bom naštela, da sva si skuhala vse jedi, za katere sva vedela, da bi morda lahko pomagale: prežganko (je kuhal Janez), zelenjavno juho (sem kuhala jaz in po pomoti vanjo zrezala oster svež feferon, ki je seveda obema povzročil dodatne težave), razkuhan riž, čaje vseh vrst, pila pa sva tudi slivovko, da bi pomirila razdraženo črevesje. Vse zaman. Kar koli sva pojedla, je šlo saj veste kam, in to zelo hitro.

Več v Zarji št. 27, 5. 7. 2016