Dogovorjeni smo bili, da se dobimo v prostorih Krščanske adventistične cerkve Živo upanje v Mariboru. Gospa Katarina je malce zamujala, imela je še nekaj opravkov na III. gimnaziji, kjer poučuje. Ko je izstopila iz avta, je iz nje kar kipelo od besed in smeha, od neizmerne energije. Lepa mlada ženska, katere poslanstvo je, kot pove, preprosto biti Človek. Je žena, mama, profesorica, slikarka, zagovornica celostnega zdravja in humanitarka. Nekaj let že največ svojega časa namenja zadnjemu. Pa ne tako, kot si to predstavlja večina ljudi, zanjo pomoč ne pomeni, da ljudem samo daruješ hrano in oblačila ter včasih plačaš še kakšno položnico ...

 Ljudem, ki so v stiski, pomaga najti službo, izpolnjevati obrazce, gre z njimi v urade, otrokom omogoči, da se vključijo v prostočasne dejavnosti, ki jih veselijo, zanje organizira rojstne dneve, poskrbi pa tudi, da so shrambe polne, ljudje dostojno oblečeni in obuti, celo na počitnice jih pelje. Pri odpravljanju stisk se po potrebi po pomoč obrne na psihologe, psihiatre, pravnike in finančnike. In ne boste verjeli, gospa vsak projekt, ki se ga loti, tudi uspešno izpelje. Rada ima ljudi, vživi se v njihovo stisko in neizmerno zaupa v Boga. »Zavedam se, da nisem nič posebnega, samo čutim z ljudmi in se odzivam na svojo vest. Je pa velika prednost in privilegij, da verujem v Boga in vem, da me vodi pri mojem delu. Običajno ga zjutraj prosim, da mi pošlje človeka, ki me ta dan potrebuje, pa tudi ljudi, ki mi bodo pomagali odpraviti težavo. Ker sem popolnoma prepričana, da nam bo uspelo, se stvari vedno uredijo.«

Več v Zarji št. 38, 20. 9. 2016