»Ne morem si predstavljati, da sem že tako stara. Kar nekaj prijateljev in znancev je pri teh letih že umrlo, jaz pa za to nimam časa. Hvala bogu, da se je življenje toliko podaljšalo, saj imam še veliko načrtov, kaj bi še rada počela in kam bi rada šla,« je živahno povedala 75-letna Ljubljančanka Silva Gregorka.

Ena od stvari, ki jih v življenju ne bi hotela zamuditi, je bila Janina preobrazba. Nanjo sta jo prijavili hčeri, hvaležni mami, da jima je posvetila življenje in ju vzgojila v samozavestni, odgovorni in z življenjem zadovoljni osebi. Osrečili sta jo s tremi vnuki in vnukinjo. »Ker je mama vedno dobre volje in srčna, se vsa družina rada zadržuje pri njej,« je povedala hči, ki je Silvo pripeljala na preobrazbo. Življenje jo je dodobra utrdilo. Odraščala je na kmetiji na Dobrovi, vasi, ki je od Ljubljane oddaljena pet kilometrov. Ni imela možnosti hoditi v šolo, doma je bilo vedno preveč dela. Ko ji je pri petnajstih umrla mama, so vsi pričakovali, da bo ostala doma in delala na kmetiji. Namesto tega je šla raje v službo, saj se je zavedala, da je to edina pot do samostojnosti in neodvisnosti. Pokojnino je dočakala kot delavka za tekočim trakom v Kolinski. »Čeprav je bilo naporno, sem rada hodila v službo. Bilo mi je hudo, ko sem se upokojila,« pripoveduje. Medtem sta si z možem, ki ji je prehitro umrl, zgradila hišo, rodili sta se jima hčeri. Nanju je neznansko ponosna. »Mama naju je vedno postavljala na prvo mesto, šele ko je poskrbela za naju, je bila na vrsti ona. Tega ne bova nikoli pozabili. Hvaležni ji bova vse življenje. Ravno zato, da bi se ji vsaj malo oddolžili za vse, kar je storila za naju, sva jo prijavili na preobrazbo. To sva storili nenavadno. Ko sva zvedeli, da je sprejeta, sva ji kupili rože, tri orhideje, in ji povedali, kaj sva ji ušpičili. Če bi čakali nanjo, da se prijavi sama, tega ne bi dočakali,« je povedala hči Romana, mama pa je dodala: »Poti nazaj ni bilo. Nerodno se mi je bilo zameriti hčeram. Ampak, da bom na stara leta v Jani, to pa je nekaj,« se je še zasmejala ta vitalna in čila gospa. Silva se še vedno naokoli prevaža z avtom, enkrat na leto gresta s prijateljico na dopust, enkrat na teden hodi na telovadbo, zdaj pa prenavlja dnevno sobo. Seveda je najbolj vesela, kadar jo obiščejo vnuki. Razvaja jih tako, kot to najbolje znajo babice.

Nasvet frizerke in mojstrice ličenja
Silva je frizerki Anji zaupala, da frizerja obišče enkrat na dva meseca, da jo postriže in pobarva. Tokrat ji je frizerka lase srednje dolžine in blond barve postrigla stopničasto in resasto. Pobarvala jo je v toplih odtenkih. Za podlago je uporabila zlato bakreno barvo in jo poživila s svetlimi prameni. Lase ji je med sušenjem oblikovala z majhno krtačo, na koncu pričesko utrdila še z lakom.
»Nikoli se ne ličim, to mi ne gre najbolje od rok. Zdi se mi, da sem najboljša takšna, kakršna sem. Nisem odrasla v meščanskih krogih, da bi se imela navado tako urejati,« je mojstrici ličenja povedala Silva. Kljub temu je osupnila, ko ji je Manca z nekaj spretnimi potezami s čopiči in svinčniki na obraz pričarala pomlad. Ni pretiravala, oči ji je obrobila z rjavo barvico, nanesla nežne rjave odtenke, nekaj maskare, na usta pa intenzivno šminko, s čimer je poživila ves obraz. In že je bila Silva videti skoraj dvajset let mlajša.

Jana št. 4/ 2012

Tekst: Andreja Comino andreja.comino@delo-revije.si
Foto:   Mateja Jordovič Potočnik
Ličenje:   Manca Maselj
Kozmetika: Keune
Stilistka: Nana Sojer

Pričeska:  Anja Jerman za Frizerstvo Jasna, Jasna Javor, s. p., Ul. Gradnikove Brigade 8, Ljubljana
Oblačila in nakit: Wallis, detajl na obleki Lunca