Šimen Zupančič

Z lučjo pri belem dnevu bi morali iskati imetnika elektronske pošte, ki še nikoli ni dobil sporočila, da mu želi nigerijski mogotec nakazati milijone svojih dolarjev, da je zadel glavni dobitek na tej ali oni loteriji, da mu je na dosegu roke naložba, s katero bo denarno preskrbljen za vse življenje, ali pa naj vsaj izpolni vprašalnik, pa bo postal ponosni lastnik novega iphona. Presenetljivo veliko ljudi se na takšne vabe odzove in se pusti opetnajstiti. Dr. David Modic z Univerze v Cambridgeu s svojimi raziskavami odkriva, kaj je tisto v nas, kar se pusti zapeljati, katere osebnostne poteze nas delajo bolj dovzetne za ponudbe, ki so prav to, kar oglašujejo – neverjetne.

Dr. David Modic, ekonomski psiholog, je eden tistih Slovencev, ki so si uspešno kariero zgradili v tujini. Zaposlen je v Računalniškem laboratoriju Univerze v Cambridgeu, njegovo raziskovanje pa pokriva področje računalniškega kriminala, psihologije prepričevanja, vedenjskih sprememb, psihologije računalniške varnosti idr. Izsledke njegovih raziskav med drugim uporabljajo britanska in japonska policija, državne agencije in celo ameriška vojska.

Kaj vse šteje med spletne prevare?

Obstajajo različne definicije, a na splošno je sprejeto, da je to tako imenovani kriminal belih ovratnikov, preslikan v virtualni svet. Skupni imenovalec je izguba neke dobrine. Ne nujno denarja, čeprav je to najpogostejša posledica, lahko gre tudi za čustveno izgubo – izgubo zaupanja, bolečino, razočaranje.

Ali je spletna prevara tudi to, da po spletu naročiš kos obleke, ki je očitno drugačna od izdelka na sliki, morda je iz slabše tkanine, drugačnega kroja in podobno?

Je, če po reklamaciji ne dobite oglaševanega izdelka ali vrnjene kupnine. Čeprav se v primeru, ko ljudje kupujejo naravnost od ponudnika, rado zgodi, da ne gredo dlje od pošiljanja spletnega obrazca za reklamacijo. Ti pa pogosto sporočajo napako ali se nočejo odposlati, tako da večina obupa in uradno ne pošlje niti reklamacije. Prijav na policijo v takih primerih tako rekoč ni, neko podjetje pa neovirano bogati. Lahko se vam pa tudi zgodi, da kupite prazno škatlo od računalnika za več kot tisoč evrov, pohištvo za punčke namesto nove omare za spalnico ali morda otroški traktor, s katerim ste nameravali preorati njivo, vse to po zelo ugodni ceni, če bi bil izdelek to, kar ste pričakovali. Prevaranti se potem lahko izgovarjajo, da je na sliki bilo pač to, kar ste kupili, in da ni njihova stvar, če ste mislili, da gre za nekaj drugega.

Kaj so »sestavine« tipične spletne prevare?

V 99 odstotkov primerov so to tako imenovane prevare vnaprejšnjega plačila, ko ti obljubijo nekaj, a najprej je treba še nekaj plačati. Na koncu obljubljenega v tem primeru ne dobiš. Lahko gre za dražbo, lahko za pismo nigerijskega bogataša, ki bi ti rad nakazal milijone evrov, lahko za sanjske počitnice po neverjetni ceni, kar koli.

Govorite tudi o prevarah strtih src, ki temeljijo na čustveni vpletenosti in romantičnem pričakovanju. Za kaj gre?

Običajno se vse skupaj začne v spletni klepetalnici, ko človeka ogovori privlačna mladenka (vzemimo, da gre za moškega, ker je to pogosteje). Že profil je praviloma izmišljen, Nigerijci, na primer, radi uporabljajo slike svojih televizijskih zvezd. Med pogovorom se splete odnos, v katerem prevaranti prebrisano preberejo vaše želje in interese, in namišljena mladenka se strinja z vsem, kar rečete, in ima presenetljivo podobna zanimanja in želje. Kmalu ste prepričani, da je to vaša sorodna duša in da sta si usojena. Nato lahko zgodba napreduje proti različnim zapletom. Morda se izkaže, da ima reva brata na smrtni postelji, ki nujno potrebuje denar za operacijo. Morda bi se rada srečala z vami, če bi ji le kupili letalsko vozovnico (v tem primeru zaman čakate na letališču, medtem ko mimo vas odkoraka moški, ki ste mu kupili vozovnico). Morda pa vaša izvoljenka celo pride, se preseli k vam in živi na vaš račun. Ker se imata tako rada, odpreta skupni račun in nenadoma izgineta tako ona kot vaš denar. V ekstremnem primeru jo pooblastite, da skupaj upravljata premoženje, in se zbudite, ko vrata odklenejo novi lastniki vaše hiše.

Na prevare torej nasedamo iz potrebe po ljubezni, iz potrošniških nagibov, predvsem pa zaradi pohlepa oziroma želje, da bi tudi mi našli tisto zlato priložnost za hiter in lahek zaslužek. Kako nas zmamijo v tem primeru?

Lahko povem kar svojo izkušnjo!. Pred leti so me poklicali po telefonu, ali bi me lahko poklical borzni agent, ki bi mi rad predstavil dobro vlagateljsko priložnost. (V Evropski uniji borzni agenti ne smejo prvi poklicati vas, ampak jim morate to dovoliti ali pa jih poklicati sami). Človek, ki me je poklical, me je napotil na Bloomberg, kjer naj preverim, kako strmo raste ena izmed delnic surove nafte. Potem mi je dal posebno ugodno ponudbo za njen nakup, če sem pripravljen vložiti 10.000 dolarjev. Ko sem odgovoril, da moram še malo razmisliti in preveriti tako njihovo podjetje kot delnico, me je začel prepričevati, da to ni potrebno, in mi narekoval spletni naslov, kjer naj to storim, če res moram. Že to je bilo sumljivo. 

Več v Zarji, št. 31, 1. 8. 2017