Številnim se je v ordinaciji zgodilo tole: vitka zdravnik ali zdravnica ocenjujoče pogledata pacienta in izpod čela na kratko rečeta »shujšati bo treba«. Običajni odgovor je – ja, vem, ampak kako? Potem dobijo navodila, koliko enot česa bi smeli pojesti in kako se je treba gibati in podobno, vse skupaj pa je zabeljeno z dvomečim pogledom, češ, saj vem, da ne bo nič iz tega. Tudi Tamara Božič se je naposlušala takšnih nasvetov, nič čudnega, saj je tehtala skoraj 150 kilogramov. Zdaj jih ima približno pol manj in bi rada vsem tistim nesrečnikom, ki ne najdejo poti iz svojih mastnih labirintov, skupaj s prijateljicama pomagala pri hujšanju. Ker pač ve, kako to gre (oziroma ne gre).

Tamara se bo čez dve leti srečala z Abrahamom. Poročena je z vitkim športnikom, tudi odraščajoča otroka sta visoka in vitka. Zdi se, kot da se je vsa »družinska« maščoba nakopičila prav na njej. Že v otroštvu je bila bolj okrogle sorte, ampak kilogrami so bili nakopičeni bolj okrog bokov in zadnjice, kar navsezadnje velja za seksi. Z lahkoto jih je bilo mogoče prikriti s kakšno bolj dolgo majico. Še ko se je bližala centu in pol, na fotografijah ni bilo videti, kako je v resnici težka »ker sem velika in se to manj pozna«, se smeje Tamara, seveda pa tudi zato, ker ima iz tistega obdobja zelo malo slik. Kar je tudi tipično. Nobenega fotografiranja, če pa že, je treba svojo obilnost skriti čim bolj v kot ali v zadnjo vrsto. Ko zdaj hoče pokazati primerjave »prej in zdaj«, ima kar nekaj težav – s prej namreč. Nikar ne sanjajte, da bi kje našli njeno sliko v kopalkah!

Več v reviji Zarja št. 42, 18. 10. 2016