Lucija Dežan, mlada raziskovalka različnih socioloških tem
Ko človek v življenju odkrije področje, ki ga res zanima, in ko želi vedeti ter razumeti vedno več, se nenehno odpirajo nove možnosti. Morda vse ne gre vedno gladko, brez padcev, a na koncu se vse postavi na svoje mesto, če slediš svojim ciljem. Zgodba mlade Celjanke Lucije Dežan je lahko spodbuda za mlade, ki se morda na prehodu v srednjo šolo ne znajdejo najbolje in doživljajo neuspehe ter obupujejo. Tudi njena izkušnja na začetku gimnazijskega šolanja ni bila rožnata, saj je ponavljala letnik, ker ji naravoslovni predmeti niso ležali. A na koncu je šolanje končala z odličnim uspehom. »Kot ptič feniks, ki se je dvignil iz pepela,« se je o njej slikovito izrazil ravnatelj na I. gimnaziji v Celju dr. Anton Šepetavc.
Danes je Lucija mlada raziskovalka in asistentka, zaposlena v Inštitutu za družboslovne študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, in hkrati doktorska študentka in asistentka na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Mestna občine Celje ji je za odličnost v celotnem študijskem obdobju in za uspehe na različnih področjih letos za praznik občine podelila kristalni celjski grb.
Tudi zato Lucija večkrat poudari, da je za razvoj mladega človeka pomembno okolje, v katerem živi in dela. Potem ko je morala ponavljati razred, se je znašla v novem okolju sošolcev in ljudi, s katerimi se je družila. »Bili so zelo motivirani za učenje, morda celo malo tekmovalni. To je pri meni pomenilo zasuk. Potem je šlo le še navzgor, ugotovila sem, da je fino vedeti več, razumeti, kaj se dogaja. Zagotovo je bilo na fakulteti po tej plati še lažje, saj sem izbrala študij, ki me je zanimal, to sta sociologija in angleščina.«
Pred kratkim je imela v Celjskem mladinskem centru predavanje o tem, ali pri zaposlovanju res ne gre brez zvez in poznanstev. Tematiko je obdelala v svoji magistrski nalogi, ki jo je Mladinski svet Slovenije izbral za najboljše magistrsko delo s področja mladih v Sloveniji v letu 2019.
Kako to, da ste za svojo magistrsko nalogo izbrali ravno omenjeno temo?
Med magistrskim študijem na filozofski fakulteti v Mariboru sem dobila štipendijo ameriško-slovenske izobraževalne fundacije, da sem lahko šla za dva meseca na izobraževanje na univerzo v Oklahomi. Tam je bila aposlena Slovenka dr. Ana Bračič, ki me je izbrala, zato sem dobila možnost za znanstveno-raziskovalno delo v tujini, kar je bila pomembna odskočna deska. Tam sem začela izvajati raziskavo, povezano z zvezami in s poznanstvi. Motivacija zanjo je bila čisto osebna izkušnja, ker sem že kot gimnazijka poslušala, da za družboslovce ni služb, a če je kakšna, jo brez zvez in poznanstev težko dobiš. Vse to sem želela empirično preveriti.
Kako ste zastavili to raziskavo?
Z raziskavo sem hotela preveriti, ali mladi pogosteje iščejo zaposlitev na formalen način, s pošiljanjem življenjepisa, na internetnih portalih, na zavodu za zaposlovanje …, ali tako, da prej vprašajo prijatelje, sorodnike. Izkazalo se je, da so mladi v Sloveniji bolj naklonjeni temu, da iščejo zaposlitev na formalen način. Je pa res, da skoraj sočasno iščejo informacije tudi pri prijateljih, sorodnikih … Anketni vprašalnik so reševali mladi od 15. do 29. leta, ki so že bili zaposleni in so zaposlitev dobili s pomočjo zvez in poznanstev. Opravili smo tudi intervjuje s temi mladimi.
So kar sami priznali, da so dobili službo na takšen način?
To smo merili na tri načine: ali je bila njihova zaposlitev vrnitev usluge, ali so jo dobili na osnovi priporočila ali tako, da so opravljali delo kot prostovoljci, honorarno ali z napotnico študentskega servisa in jim je delodajalec ponudil možnost zaposlitve, ker so se izkazali. Želela sem zajeti širok krog mladih iz različnih koncev Slovenije, a 35 odstotkov odgovorov je bilo iz Podravske regije, nato iz Savinjske, iz ostalih manj. Za primerjavo sem imela rezultate mednarodne raziskave na isto temo, ki je zajela mlade iz desetih držav JV Evrope. Vodil jo je moj mentor izredni prof. dr. Miran Lavrič.
Ugotovili ste, da zveze in poznanstva pri zaposlovanju niso vedno le negativne, kajne?
Predpostavljali smo, da gre pri zaposlovanju na osnovi zvez in poznanstvih bolj za vračanje uslug, da gre za zaposlovanje ljudi, ki niso najbolj kompetentni, a se je izkazalo, da je šlo tudi za kadrovsko koristno funkcijo. V raziskavi se je pokazalo, da predstavljajo priporočila 60 odstotkov uporabljenih neformalnih praks. To pomeni, da je zaposlovalec lahko prišel do najboljšega možnega kandidata, saj je lahko dobil nekoga, ki se sicer sploh ne bi prijavil za to delovno mesto. Ker ga je nekdo priporočil, se je vzpostavila povezava. Podobno je, ko na primer iz srednje šole pokličejo na fakulteto in preverijo, ali imajo študenta, ki bi ga lahko priporočili za delovno mesto učitelja. Tu ne gre za nepotizem, ampak za normalno ravnanje delodajalca, da najde najboljši možen kader.
Je razlika, ko gre za zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju? Domnevam, da lastniku podjetja ni vseeno, kakšen kader ima ...
Tisti, ki so dobili zaposlitev s pomočjo zvez in poznanstev, so menili, da so v zasebnem sektorju pomembnejše formalna izobrazba, izkušnje … Tisti, ki so zaposleni v javnem sektorju, so ocenili, da so bile zveze pomembnejše, da so sploh dobili službo, ki je med najbolj zaželenimi. Menili so tudi, da je javni sektor manj občutljiv, ko gre za kakovost kadra kot zasebni. Zanimivo, da je anketirana iz javnega sektorja prostodušno povedala, da v primeru prostega delovnega mesta iščejo kader najprej v internih krogih, če res nihče nikogar ne pozna, začnejo iskati zunaj ustanove ...
Foto: osebni arhiv
Preberite več v Novem tedniku
