Bo nov hotel zrasel kar na sejmišču?
Če se bodo uresničili načrti, ki jih snujeta družba Celjski sejem in Mestna občina Celje, bo v nekaj naslednjih letih celjsko sejmišče po dolgem času spet nekoliko spremenilo svojo podobo – z novo večnamensko halo in s hotelom. Bolj kot dvorano sejem in mesto potrebujeta nov hotel, o čemer je bilo v preteklosti ob različnih priložnostih povedanega že veliko, a se doslej nič ni premaknilo z mrtve točke. Zdaj je, kot kaže, drugače.
Mestna občina Celje je v svoji novi strategiji razvoja turizma zapisala, da mesto nujno potrebuje vsaj en hotel s štirimi zvezdicami in z najmanj petdesetimi sobami ter vsaj še en butični hotel. S tem bi vsaj deloma omogočilo razvoj poslovnega, sejemskega in športnega turizma. Po podatkih statističnega urada je zdaj v Celju na voljo 706 ležišč, od tega 330 v štirih hotelih, druga so v hostlih, apartmajih in počitniških stanovanjih. Hotelskih sob oziroma ležišč je torej v mestu manj, kot je običajno udeležencev kakšnega večjega kongresa. Kongresna dejavnost poleg sejemske postaja vedno bolj pomemben del poslovanja družbe Celjski sejem.
Samo enodnevni kongresi
Družba Celjski sejem je lani s kongresno dejavnostjo ustvarila petino prihodkov, čeprav je bilo kongresno središče zaradi požara pet mesecev zaprto. Rada bi, da bi bil v prihodnje ta delež še višji, saj ima le redkokdo tako dobre pogoje za pripravo kongresov. »Možnosti je res veliko, a je velika težava, ker v Celju ni primernega hotela, da bi lahko organizirali večdnevne dogodke in kongrese, na katerih se zbere od petsto do tisoč ljudi. Zato smo zdaj omejeni na enodnevne dogodke. Organizatorji kongresov so zelo zadovoljni z našimi dvoranami in želijo, da bi lahko bili pri nas več dni, a se vse ustavi pri nastanitvi udeležencev. Jim pač ne ustreza, da bi bili udeleženci nameščeni v drugih krajih regije,« trenutne razmere opisuje izvršni direktor Robert Otorepec.
Kot kaže, bo nejevolje zaradi skromne ponudbe hotelskih zmogljivosti vendarle konec. Ne takoj, zagotovo pa kmalu. »Mestna oblast je gradnji novega hotela zelo naklonjena, saj se zaveda, da brez dodatnih nastanitev Celje ne bo moglo razvijati turizma. Celje je tudi športno mesto, klubi so uspešni in vedno več je mednarodnih tekem. Vsi, ki pridejo na te dogodke, morajo namestitev iskati drugod. Hotel bi lahko zapolnili tudi z obiskovalci in razstavljavci sejmov,« še pravi Otorepec.
Domači ali tuji vlagatelji?
Nov celjski hotel bo najverjetneje stal kar na območju celjskega sejmišča in bo povezan s kongresnim središčem. Občina že načrtuje izvedbo oziroma izdelavo novega prostorskega akta. Bo pa treba pripraviti tudi strategijo, kako se bodo v Celju razvijali sejemski, športni, kulturni in zgodovinski turizem. Tisti, ki se bo odločil vložiti denar v gradnjo hotela, bo moral namreč vedeti, kako ga bo napolnil, poudarja Otorepec.
»O tem, da bi sami zgradili hotel, v podjetju ne razmišljamo, saj gre za prevelik finančni zalogaj, a tudi hotelskega poslovanja ne obvladamo. Bi se pa z manjšim deležem, zemljiščem na primer, priključili posameznemu vlagatelju ali večjemu konzorciju vlagateljev,« še pravi Otorepec in dodaja, da bi morda kot največjo vlagateljico morali poiskati kakšno mednarodno hotelsko verigo.
Članek si lahko v celoti preberete v tiskai izdaji Novega tednika, 29. september 2024!
