
Kultura / stran 7


V sklopu festivala otroci in družine spoznavali opero
Celje gosti mednarodno uveljavljen festival stare glasbe Seviqc. Včeraj je bil dogodek OperAria namenjen otrokom in družinam. Najmlajši so se lahko prvič srečali z opero in pri predstavi tudi sodelovali. Jutri se festivalsko dogajanje nadaljuje v Kavarni in slaščičarni Miško Knjižko ter v Stari grofiji. (SŠol, Foto: Robi Valenti)

Knjiga o baročnem spomeniku v zlatu
Letos mineva 270 let od posvetitve Marijine cerkve na Sladki Gori v občini Šmarje pri Jelšah. Omenjeni jubilej je bil povod za pripravo knjige o kraju in tamkajšnjem spomeniku državnega pomena. Avtorica dela, umetnostna zgodovinarka dr. Marja Lorenčak Kiker, je pojasnila, da doslej ni bilo na voljo primerne publikacije, kjer bi bili na enem mestu zbrani vsa zgodovina in predzgodovina te baročne cerkve, razumljivi za širok krog bralcev.

Prijatelji in sodelavci se poslavljajo. »Jože Krajnc, naš strašni Jože, je bil strašno dober človek«
Prijatelji, sodelavci in soustvarjalci se poslavljajo do prezgodaj preminulega humorista, scenarista, režiserja, redaktorja in urednika Jože Krajnc.

Zadnje slovo od Jožeta Krajnca
V soboto je na svojem domu v Šmartnem ob Paki umrl Jože Krajnc, plodoviti kulturni ustvarjalec, novinar, športni delavec ter vsestransko dejaven član lokalne in širše skupnosti. Znan je bil tudi kot eden od Strašnih Jožetov v humorističnem tandemu Strašna Jožeta.

Celjan Đorđe Dimitrijević Išče lepoto, ki je globlja od vidnega
»Osnovna človekova potreba je, da izrazi sebe, svoj notranji svet, prepreden z osebnimi oziroma intimnimi občutji in razmišljanji. Vsak najde svoj način izražanja,« je prepričan Celjan Đorđe Dimitrijević, ki je svoj izrazni kanal prepoznal v risanju in slikanju. »Spomnim se, kako sem že kot otrok z navdušenjem opazoval okolico in zanimive podrobnosti natančno prenašal v risbo. Začutil sem, da me to najbolj osrečuje in izpopolnjuje. In danes vem, da je to moja pot.« Ni se vpisal na akademijo za likovno umetnost, študiral je biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ves čas pa je na različne načine izpopolnjeval znanje in veščine risanja in slikanja ter v sebi vztrajno negoval vizijo, da bo nekoč odprl svoj atelje, v katerem bo tovrstno znanje prenašal na druge. Lani si je željo izpolnil, odprl je Atelje Ayin, prvi klasični atelje realizma v Celju.

Karel Plemenitaš: Ujeti prostori (pregledna razstava ob 70-letnici) <strong><br></strong>

Kiparsko umetnost nosi v duši
Ko človek presedla z gradbeništva, ki danes velja za zelo donosen posel, in z izdelovanja unikatnih in priljubljenih jadrnic, na umetnost, potem je jasno, da je slednja del njegovega poslanstva. Čeprav z umetnostjo danes na žalost ne moreš preživeti tako, kot bi si želel, pravi Ciril Hočevar. Njegovi kiparski izdelki so vrhunski, iz njih je mogoče razbrati izjemne zgodbe o ljudeh, zgodovini in ljubezni do kiparstva, ki jo Hočevar premore v veliki meri. Je priznan slovenski kipar in tudi prejemnik številnih priznanj ter plakete Janka Kača, ki jo Občina Prebold podeljuje za dolgoletno in prizadevno udejstvovanje na kulturnem področju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

V Rogaški Slatini jubilej dveh galerij
Minuli torek so v Rogaški Slatini obeležili 20 let delovanja Anine galerije in 10 let delovanja mestne galerije v tamkajšnjem kulturnem centru. V obeh razstavnih prostorih se vsako leto zvrsti približno 50 razstav del ljubiteljskih in profesionalnih ustvarjalcev.

Znan je prejemnik zlatnika poezije
Znan je prejemnik zlatnika poezije, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika prejme Boris A. Novak, literat, teoretik, prevajalec, profesor, akademik in Prešernov nagrajenec za življenjsko delo. Prejemnika je letos izbral slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki ga je k sodelovanju povabila Hiša kulture Celje. (SŠol, foto: Tihomir Pinter)

Z mladostno energijo in ljubeznijo do preteklosti
Timoteja Jevšenaka številni poznajo kot zgovornega arhitekta z veliko strastjo do prostora in družbe. 29-letnik, ki je odraščal v Celju, zadnja leta živi v Vojniku, zaposlen pa je v Ljubljani, se že od gimnazijskih let navdušuje nad arhitekturo 20. stoletja, ki je nastajala na območju nekdanje Jugoslavije. Pred leti je soustvaril razstavo Tendence, ki je bila na ogled v nekdanji restavraciji Majolka in se je osredotočala na razvoj celjskega urbanizma in arhitekture med letoma 1955 in 1985. V AQ galeriji GCC pa je bila pred nekaj meseci na ogled tudi njegova zelo prepoznavna raziskava Borba za arhitekturo – vprašanje kolektivne identitete arhitekture v socialistični Jugoslaviji. Timotej je letos v ospredje stopil tudi kot vodja prenove kultnega kioska K-67, ki bo v knežjem mestu služil različnim namenom. S svojim raziskovanjem in premišljenim pristopom ne želi le ohranjati zgodovinske arhitekture, temveč jo povezati s sedanjostjo in prispevati k boljši prihodnosti našega prostora in medčloveških odnosov v njem.

S pesmijo in srpi na polja sivke
Člani KTD Klopotec Soviče-Dravci in DOD Haloze so se konec junija udeležili žetve sivke, ki jo je organiziralo TD Slovenske Konjice.

Bogata zgodovina baročnega dvorca
V dvorcu Novo Celje so konec junija odprli obsežno dokumentarno-umetniško razstavo, ki prikazuje bogato zgodovino samega dvorca. Gre za zgodovinski pregled baročnega dvorca od njegovih bleščečih plemiških časov, arhitekture, opreme in družinskih zgodb lastnikov do obdobja, ko je desetletja služil kot bolnišnična stavba. Razstava, ki dvorec postavlja v širši kulturno-zgodovinski okvir, je prepletena s sodobnimi likovnimi intervencijami in zastavlja vprašanje, na kakšen način prinašamo preteklost v sedanjost in kako prihodnost plemenititi z izkušnjo preteklosti. Na ogled bo vse do 13. oktobra.

Prihaja Pranger
21. Festival Pranger, festival kritike, prevoda in branja poezije, ki se je minuli torek začel v Ljubljani, se bo ta četrtek preselil v Rogaško Slatino. Trije kritiki Luka Benedičič, Jelka Kernev Štrajn in Silvija Žnidar bodo tokrat obravnavali dela avtorjev Lare Božak, Miljane Cunta, Nine Dragičević, Tonje Jelen, Vesne Liponik, Ane Pepelnik, Primoža Reparja, Denisa Škofiča in Matjaža Zorca.

Letos kar deset nominirancev
Znani so nominiranci pesniške nagrade Fanny Haussmann za letošnje leto. V tem letu je na razpis prispelo kar 63 pesniških ciklusov, 20 več kot prejšnje leto. Tako dober odziv potrjuje, da je pesniška nagrada v sedmih letih postala nacionalno prepoznavna in pomembna v pesniških krogih, pravijo v žalskem Zavodu za kulturo, šport in turizem (ZKŠT). Sodelujoči avtorji prihajajo iz vse Slovenije.

Štirinajsta sezona Žive zgodovine na Celjskem gradu
V okviru Poletja v Celju bo vsako soboto in nedeljo v juliju in avgustu mogoče doživeti avtentični prikaz srednjeveškega grajskega življenja. (Foto: Robi Valenti)

Celjan na morjih sveta
Pridih morja je letošnje poletje mogoče čutiti tudi na Celjskem. V galeriji Železarskega muzeja Štore bo do 10. septembra na ogled razstava fotografskih del Bojana Koštomaja z naslovom Celjan na morjih sveta.

Eksploziven vstop v poletje z noro energijo zdrave hribovske zabave
Po nepozabnem Nanosu na polovici 15. sezone Laško Gremo v hribe

Umrl je slovenski gledališki igralec, ki je igral tudi v filmu Poletje v školjki 2
Umrl je dramski igralec Borut Alujevič - Lujo, so sporočili iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Alujevič je v SLG Celje odigral več kot osemdeset vlog. Nastopal je v filmih in na televiziji. Bil je tudi upravnik celjske gledališke hiše.

Ko se o kresi dan obesi
Kresna noč je poletni ljudski praznik, ki izvira iz poganskih časov in so ga predniki obeleževali tudi s kurjenjem kresov. Tako so častili sonce in izrekli dobrodošlico poletju. Ponekod po Sloveniji, tudi v Velenju, ta praznik častijo še danes. Člani Kluba vodnih športov Velenje so tudi letos na prvi poletni večer poskrbeli, da so na gladini Velenjskega jezera gorele lučke. Dogodek je bil podobno kot minula leta dobrodelno obarvan.