· Kultura

Pravi koktajl talentov pooseblja Velenjčan, ki že več let živi v Ljubljani. »Pravzaprav sem se bil na neki točki v življenju po opravljenem doktoratu iz etnologije in kulturne antropologije prisiljen vprašati, kaj bi še lahko počel. Zbral sem dovolj poguma, da sem se z akademske sfere spustil v svet muzikalov in kasneje še v medije, saj se preizkušam pri delu radijskega in televizijskega napovedovalca, novinarja, scenarista, pisatelja, glasbenika,« pravi dr. Ambrož Kvartič, ki je lani nase opozoril tudi s knjigo Od imena do spomina. V njej je strnil rituale, šege in navade na življenjski poti človeka od rojstva do smrti.

Načrtovana obnovitvena dela v sklopu projekta Kulturna doživetja dvorca Jelšingrad potekajo skladno z roki. Med deli potekajo stalna usklajevanja z izvajalcem, projektantom, nadzorom in odgovornim konservatorjem, tako da se vse težave rešujejo sproti. Ministrstvo za kulturo je iz načrta za okrevanje in odpornost zagotovilo milijon evrov.

· Kultura

 V sklopu novega Plesnega cikla, ki je v okviru Zavoda Celeia Celje zaživel to sezono, si bo mogoče od petka do nedelje ogledati tri zanimive plesne predstave s skupnim naslovom Plesno po Prešernu. Kuratorka Plesnega cikla je Mojca Majcen.  

· Kultura

Na slovenski kulturi praznik bodo muzeji, galerije, knjižnica in druge kulturne ustanove v Celju ponovno omogočili prost vstop obiskovalcem ter oglede razstav in zbirk. Ponekod bodo pripravili posebne programe v počastitev praznika. Nekatere razstave si bo mogoče ogledati pod strokovnim vodstvom.

· Kultura

Sinočnja celjska slovesnost pred praznikom kulture v Narodnem domu je bila tudi letos v znamenju prejemnikov priznanja celjske zvezde. Prejeli so ga dramski igralec Bojan Umek, pisateljica in pesnica Katja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich. Edinstven preplet glasbe, plesa in gledališke uprizoritve pesmi v prozi Dušana Jovanovića je zasnoval režiser Luka Marcen.

· Kultura

Zanimiva plesno-gledališka predstava se v Celju obeta na predvečer kulturnega praznika, v sredo, 7. februarja, ob 19. uri v prostoru začasne rabe na Glavnem trgu 8. Po premieri bodo predstave še 8., 10., 17. in 21. februarja, 5., 10., 11., 15., 21. in 29. marca.

· Kultura

Ko so se njeni vrstniki morda še »lovili z vejicami«, je Maja Ravnikar Zabukovšek že pisala svoj prvi roman. Tako je bilo pred dnevi mogoče slišati na literarnem večeru, ki ga je Knjižnica Šentjur posvetila tej mladi avtorici. V najstniških letih je nanjo močno vplivala serija knjig o Harryju Potterju. V obdobju osnovne šole si je med policami s knjigami izposodila toliko del, da knjižničarji niso mogli verjeti, da jih lahko prebere. Strastna ljubiteljica literature, ki vsebino med platnicami osvaja tudi v italijanskem, španskem in češkem jeziku, je lani končala študij splošne medicine. Založba Primus je v istem letu izdala tudi njen distopični roman Vezi.  

· Kultura

  Nocoj ob 19. uri bodo v Galeriji sodobne umetnosti Celje odprli prvo večjo samostojno razstavo japonske umetnice Keiko Miyazaki, prejemnice več mednarodnih nagrad, ki že vrsto let živi in ustvarja v Celju. Razstava V hudičevi luknji je predvsem zrcalo sveta, v katerem živimo. Na ogled bo do 28. aprila.  

· Kultura

Znani so prejemniki najvišjih celjskih priznanj s področja kulture. Igralec Bojan Umek bo prejel priznanje celjske zvezde za življenjsko delo, za dosežke na področju kulture v preteklih dveh letih pa bosta nagrajena dr. Bojan Himmelreich, arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje, in Katja Gorečan, pesnica, pisateljica, literarna komparativistka in magistrica dramaturgije ter scenskih umetnosti.

· Kultura

V 101. letu starosti je danes v Velenju umrl akademski kipar in eden pionirjev slovenskega industrijskega oblikovanja Ciril Cesar, so sporočili iz družinskega kroga. V Mozirju rojeni Cesar je v več kot 60-letnem delovanju ustvaril obsežen kiparski in oblikovalski opus, v Gorenju pa je med drugim vodil oddelek za projektiranje in oblikovanje.

V 101. letu starosti je danes v Velenju umrl akademski kipar in eden pionirjev slovenskega industrijskega oblikovanja Ciril Cesar, so sporočili iz družinskega kroga. V Mozirju rojeni Cesar je v več kot 60-letnem delovanju ustvaril obsežen kiparski in oblikovalski opus, v Gorenju pa je med drugim vodil oddelek za projektiranje in oblikovanje.

· Kultura

»Z orientalskim plesom si ženske razgibamo celo telo, vrnemo se k sebi, saj nam pomaga doumeti, da smo čudovite takšne, kot smo. Tovrstni gibi spodbujajo žensko energijo, pomagajo nam, da se dobro počutimo v svoji koži.« Tako pravi Nina Jakončič Ploštajner, ki že vrsto let ženskam predaja svoje znanje o vzhodnjaškem plesnem izročilu. Zadnje leto to počne pod okriljem Kulturno-umetniškega društva (KUD) Sahar. Ker rada dela za skupnost, je Šentjurčanka, ki je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti, lani prevzela še vodenje tamkajšnjega društva prijateljev mladine (DPM).  

· Kultura

Konec minulega leta je izšla še druga številka 30. letnika revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje in vsako leto pripravi dve številki. Njen urednik je dr. Borut Batagelj. Poleg zanimivih razprav in zapisov najdemo tudi ocene knjižnih novosti, povezanih z zgodovino.

· Kultura

Novinar vedno upa, da bo pogovor z intervjuvancem vodil tako, da bo »tekel gladko«, ne preveč uradno, da ga bo sogovornik vsaj malo spustil v svoj svet razmišljanj, hrepenenj in strasti. Kadar pogovor izvedemo na daljavo in ne iz oči v oči, se površinskosti besed vedno bojimo. A odgovori Anžeja Dežana, Celjana, ki smo ga pred leti spoznali v oddaji Full Cool Demo Top, projektu medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, niso takšni. Izjemno spretno izbira z besede in misli, medtem ko njegovi odgovori izžarevajo vedoželjnost, razgledanost ter tudi uglajenost, hvaležnost in preprostost.

· Kultura

Pogovor z njim ni nikoli dolgočasen. Tako kot je znal na celjskem gledališkem odru vselej pritegniti pozornost in prepričati gledalce, so tudi njegove zabavne in grenke prigode takšne, da se poslušalcu nikamor več ne mudi. Bojan Umek, ki se je 5. novembra upokojil po več kot 39 letih dela v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, niza anekdote iz gledališkega sveta, spomine na znane kolege, na svoje začetne igralske korake v domačem Krškem in tudi na čas, ko se mu je ustavilo srce, pri čemer je po zaslugi presaditve še danes med nami. V šali navrže, da je za njegovo zgodbo en intervju premalo. Verjetno res, a nekaj zanimivosti iz obsežnega igralskega in življenjskega dosjeja nama je vendarle uspelo nanizati. Ker je zahteval, da naj ga ne »zmerjam«, kar pomeni, da ga ne smem vikati, je ta pogovor zapisan tako, kot sva se pogovarjala.