Robert Gajšek, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur, je velik ljubitelj znanosti in fotografije, pri čemer oboje tudi prepleta. V zadnjem času se posveča infrardeči fotografiji.
Žička kartuzija je najstarejša kartuzija v Srednji Evropi, saj je bila ustanovljena v 12. stoletju kot prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije ter prva od štirih kartuzij na Slovenskem. Sčasoma je nekdanji samostan kartuzijanskega belega reda postal evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh, danes je spomenik državnega pomena. Po več obnovah je samostanski kompleks turistično privlačen, saj ponuja številne vsebine, ki temeljijo na vrednotah kartuzijanov oziroma poštenem odnosu do ljudi in narave.
Robert Gajšek, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur, je velik ljubitelj znanosti in fotografije, pri čemer oboje tudi prepleta. V zadnjem času se posveča infrardeči fotografiji. Tovrstne posnetke je poslal na natečaj Življenje v drugačni barvi, ki ga organizira izdelovalec posebne opreme za infrardeče fotografiranje iz Združenih držav Amerike. Sodelujoči so na natečaj, ki je imel 12 tekmovalnih kategorij, poslali več kot tri tisoč posnetkov. Gajšek je s posnetkom Donačke gore v infrardeči tehniki chrome candy osvojil drugo mesto. Njegovo nagrajeno fotografijo je poobjavila še spletna izdaja ameriške poslovne revije Forbes.
Bliža se Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ki ga v Celju vsako leto praznujejo s podelitvijo priznanj celjske zvezde za dosežke na področju kulture. V Celju je nabor kulturnih ustvarjalcev in organizacij bogat, raznolik in kakovosten, priznanje za najvidnejše dosežke na področju kulture za obdobje preteklih dveh let pa bosta na slovesnosti 6. februarja prejela plesalka Mojca Majcen, ki je s pomočjo umetniške ekipe idejno zasnovala prvo »potopitveno« gledališče na Celjskem – »Celjski Vsi«, ter Muzej novejše zgodovine Celje za prenovo Fotohiše Pelikan, so sporočili iz Mestne občine Celje.
V krajih na Konjiškem so ponosni na bogato zgodovino, zato spomin nanjo negujejo spoštljivo. Kot poudarja konjiški župan Darko Ratajc, je kulturna dediščina nadvse dragocena, saj soustvarja identiteto lokalne skupnosti. Letos bodo posvetili posebno pozornost trem pomembnim obletnicam: 860-letnici Žičke kartuzije, 100-letnici smrti velike humanitarke in spiritistke Adelme von Vay ter 70-letnici prve izdaje pesmi Huda mravljica v knjižni obliki. Napisal jo je Branko Rudolf, ki se je rodil v Slovenskih Konjicah. V celem letu se bo zvrstilo več jubilejnih dogodkov in druženj.
Klub prijateljev Juneževe domačije iz Rogaške Slatine je pred dnevi organiziral tradicionalno prireditev "Furež" ter tako spomnil na navade ob nekdanjem velikem kmečkem prazniku oz. kolinah.
Lovro Zafred je profesionalni gledališki igralec, ki zadnja leta s svojim talentom in ustvarjanjem vedno glasneje opozarja nase. 28-letni Štajerec , ki je leta 2019 diplomiral iz dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), je od leta 2022 član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje. Gledamo ga lahko tudi na televizijskih zaslonih, med drugim v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Gospod profesor. 15. decembra lani je prejel tudi prestižno Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih in tako dokazal, da je ime, ki bo trdno ovekovečeno v celjskem in slovenskem prostoru gledališke umetnosti.
Med 24. in 26. januarjem bodo Žalec že tradicionalno zavzeli zvoki tolkal. Mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest bo tokrat že 17. leto privabil obiskovalce od blizu in daleč, ki želijo uživati v glasbenotolkalnem vzdušju. Že prvi večer bo nastopila tudi Maja Keuc, ki je letos postala nova ambasadorka festivala.
»Moje flavte so preproste. Verjamem, da se moč in lepota skrivata v preprostosti – tako v življenju kot zvoku,« pravi Kristjan Jurkas, ki se je pred leti zaprl v svojo delavnico in začel izdelovati flavto iz lesa. Vendar ne kakršnokoli, ampak takšno, na katero igrajo severnoameriški Indijanci. Po številnih spodletelih poskusih mu je uspelo. Iz nje izvablja zvoke, ki božajo poslušalca. Blagodejni zven ustvarja tudi z igranjem na gonge. »Zvok je mnogo več kot glasba – je zdravilna sila, ki odpira srce in umirja duha. Preprosta harmonija nas vrača k naravi in samemu sebi. Ustvarja prostor, v katerem lahko vsak najde svojo notranjo melodijo,« doda simpatičen štiridesetletnik, ki je v osnovnošolskih letih sanjal, da bi ljudem pomagal kot fizioterapevt.
Tesarstvo je ena najstarejših obrti, saj njene prve pojavne oblike segajo v že v prazgodovino.
Iz njune hiše v celjskem Podgorju se vsak dan sliši petje. Vedno sta nasmejana in pozitivna, slaba volja v njunem življenju ne obstaja. Pred dvema letoma sta zapela pesem Žena naj bo doma, se doma posnela, posnetek objavila na Facebooku, nakar je postal izredno priljubljen. Ogledalo si ga je več kot 300 tisoč ljudi v Sloveniji in tujini. Marjana in Frenk Gregl. »Zaljubljena sva v petje,« pravita. In drug v drugega že od rane mladosti. Ne le da sta energična in dejavna upokojenca, ki s petjem in svojo energijo razveseljujeta druge, ampak sta dokaz, da je ljubezen tudi na jesen življenja enako močna kot prve dni. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)
Če si želite najdaljšo noč v letu preživeti na prostem, vam ponujamo nekaj namigov, kje vse na Celjskem lahko silvestrujete.
Festival stare glasbe Seviqc bo prihodnje leto potekal od 8. do 22. avgusta v Celju, Dolenjskih Toplicah, Gradu Bogenšperk, Soteski in Stranjah. Skupno se bo zvrstilo 22 dogodkov oziroma 11 koncertov ter z njimi tudi 11 klepetov z umetniki, so ob koncu leta napovedali pri Seviqcu.
Mlada zakonca Maja in Vlado Ravničan pravita, da nista nič posebnega. Živita v majhnem naselju v občini Zreče, imata redni službi, od nedavnega jima družbo v hiši dela tudi psička, ki sta jo posvojila iz zavetišča. A ko ju spoznaš pobliže, hitro ugotoviš, da nista »tipičen« mlad sodobni par. Močno cenita svoje prednike, tradicijo in preprostost, kar je v današnjem času prava redkost. Topel dom sta si tako ustvarila v več kot 350 let stari hiši, ki jo obnavljata z lastnimi rokami. V njej nimata radia ali televizije, temveč si prosti čas najraje popestrita z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema zelo blizu. Svojo iznajdljivost, ustvarjalnost in ljubezen do glasbe združujeta tudi v ustvarjanje lesenih glasbil, katerih izdelava bo kmalu na ogled tudi v njunem majhnem muzeju glasbil.
Včeraj so v Celju odprli Pravljično deželo, ki letos praznuje že 25 let! »Novi mladi pravljični animatorji bodo v družbi vilinskega zbora na Glavnem trgu vsak dan oživili pravljične zgodbe, skrbeli za rajanje, vožnje s konjički in skupaj z otroki priklicali dobrega moža ter se poveselili na tradicionalnem otroškem silvestrovanju,« pravi idejni vodja in koordinatorica Pravljične dežele Vladimira Skale ter dodaja, da so v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje, pripravili nekaj večjih novosti. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)
Nastopil je čas, ko lahko otroci med sprehodom po praznično okrašenem Celju spet prestopijo vrata Pravljične dežele. Tam lahko rajajo, prisluhnejo zgodbam pravljičnih vil, se podajo na vožnjo s kočijo in morda srečajo celo Božička. »Največ šteje sporočilnost pravljične dežele, ki potuje skozi zgodbe prazničnih junakov. Menim, da je ta tradicija velika prednost. Tudi svetovna mesta spoštujejo svojo tradicijo, jo negujejo. Novosti je treba uvajati nežno,« pravi pobudnica tega prazničnega dogajanja Vladimira Skale. In še posebej poudarja, da je Pravljična dežela dostopna vsem otrokom brez razlike – vsak lahko vzame delček teh sanj.
Pogovor z duhovnikom Karlom Geržanom o izzivih vzgoje, ljubezni z mejami, Bogu, inteligencah otrok in spoštovanju v današnji družbi
Regionalna razvojna agencija Posavje (RRA Posavje) je zaključila postopek izbire štipendistov za študij v tujini v okviru javnega razpisa za šolsko/študijsko leto 2024/2025. Strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov posavskih občin, je med prijavljenimi kandidati izbrala 14 izjemnih posameznikov, ki bodo s štipendijami nadaljevali svoje izobraževanje na področjih umetnosti in kulturne dediščine.
Občina Rogaška Slatina je namenu predala prostor za dejavnost mladih, kjer bodo lahko organizirali koncerte in druge prireditve.
