Skrivnosti iz vodá odslej na ogled tudi v Celju
V atriju na Glavnem trgu 1 v Celju je odprta razstava Skrivnosti iz vodá, ki predstavlja bogastvo in raznolikost slovenske podvodne kulturne dediščine.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Razstava, ki je že bila na ogled po Ljubljani in v Izoli, je nastala ob prvem praznovanju Mednarodnega dne podvodne kulturne dediščine, ki ga je UNESCO razglasil leta 2025 in so ga letos prvič obeležili 21. avgusta.
Z nizom dogodkov in razstav želi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) opozoriti na pomen dediščine, ki je večinoma skrita našim očem, ter na potrebo po njenem raziskovanju, dokumentiranju, varovanju in ohranjanju za prihodnje generacije.
V Celju bo na ogled do konca novembra, vsak delovnik med 8. in 15. uro.
Kaj razkriva podvodna arheologija?
Ob odprtju je Danijela Brišnik, vodja celjske območne enote ZVKDS, poudarila, da podvodna arheologija razkriva preteklost tam, kamor naš pogled običajno ne seže: »Kulturna dediščina ni samo tisto, kar lahko vidimo. Dragocen del dediščine je zgodba, ki jo arheologi s svojim znanjem in izkušnjami izluščimo iz okoliščin odkritja in iz drobcev nekega preteklega vsakdana.«
Izjemen arheološki arhiv
Pod gladino slovenskih rek, jezer in morja se skriva izjemen arheološki arhiv. Potopljena plovila, nekdanja pristanišča in naselbine, izgubljeni ali zavrženi predmeti ter druge ostaline človekovega delovanja pričajo o življenju, prometu, trgovini in drugih dejavnostih ljudi skozi stoletja in tisočletja.
Podvodna dediščina niso le zgodbe iz morja
Celjska postavitev razstave posebej opozarja na bogastvo podvodne arheološke dediščine slovenskih celinskih voda. Ko govorimo o podvodni dediščini, namreč pogosto najprej pomislimo na ladijske razbitine in potopljena pristanišča na dnu morij, vendar pomemben del te dediščine hranijo tudi naše reke in jezera.
»Na Savinjskem z arheološkimi najdbami izstopa reka Savinja – prav tu v Celju – sporadične najdbe in sledi pretekle človeške dejavnosti pa so dokumentirane tudi iz Save v okolici Sevnice in v Zasavju,« je ob odprtju povedala Barbara Nadbath, glavna koordinatorica razstave Skrivnosti iz vodá.
Kaj predstavlja razstava?
Razstava predstavlja izbor zgodb in odkritij iz slovenskih rek, jezer in morja. Med njimi so keltsko-rimski deblak iz Ljubljanice, deblak z dna Blejskega jezera, rimski nagrobnik iz Save, ostanki hidroplana na dnu Piranskega zaliva, rimska sponka iz Save ter druge ostaline iz Savinje in Save.
V ospredju razstave niso le posamezne arheološke najdbe. S fotografijami želijo avtorji obiskovalcem približati tudi sam proces in vzdušje podvodnih arheoloških raziskav.
Podvodne arheološke raziskave zaradi zahtevnih okoljskih razmer sodijo med logistično in izvedbeno najzahtevnejše arheološke raziskave, hkrati pa raziskovalcem odpirajo dostop do sveta, ki večini ljudi ostaja skrit.
Razstavo bo dopolnil e-katalog
Razstavo bo z zamikom dopolnil tudi e-katalog, v katerem bodo izpostavljene še nekatere posebnosti podvodne kulturne dediščine na Savinjskem in v Zasavju, med njimi ostanki Savske vlečne poti, najdbe orožja iz druge svetovne vojne v Savi ter bronasta plastika romaniziranega egipčanskega božanstva Harpokrata (Hora), odkrita v Savinji.
Razstava Skrivnosti iz vodá je nastala s podporo Ministrstva za kulturo in je del širšega programa ZVKDS ob prvem Mednarodnem dnevu podvodne kulturne dediščine.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
