Na splet po umetniško delo
V času epidemije je povsem zamrla koncertna dejavnost, v kinodvorane ni mogoče na ogled filmov in tudi do knjig ni več čisto enostavno priti. Tudi ljubitelji likovne umetnosti so ostali brez duhovne hrane, saj so razstavišča zaprta. Zato pa se lahko te dni sprehajajo vsaj po spletni umetniški ponudbi in morda tudi kupijo katero od slik ali fotografij (kipov je letos malo) priznanih slovenskih umetnikov. Šesti Mariborski umetnostni sejem ali Mus 2020 se je letos preselil na splet in med več kot 160 umetniki se predstavljajo tudi ustvarjalci z našega območja: Matej Čepin, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač in Bori Zupančič (njegovo delo Zavetje je na zgornji fotografiji). Če je na spletu mogoče kupiti tako rekoč vse, zakaj ne bi kupovali tudi umetnin?
Mus je v preteklih letih od prvih skromnih začetkov lepo zaživel in organizatorji so upali, da bo črka m v kratici, ki za zdaj pomeni mariborski, sčasoma pomenila mednarodni. »Leta 2015 se je predstavilo 30 umetnikov in vsako leto jih je bilo več. Tudi prodaja umetnin se je večala. Prvo leto smo prodali eno delo, lani že 40 del,« pravi Nina Jeza, umetniška vodja sejma. A letos so morali organizatorji sejem preseliti na splet. »Povabila sem umetnike in galeriste. V tujini se predstavljajo ločeno, Slovenija pa je na tem področju posebna in se mi zdi nujno, da imamo vseslovenski sejem z galeristi in umetniki. Premalo je namreč prodajnih galerij pri nas in veliko več dobrih umetnikov. Galeristi jih ne morejo toliko predstavljati.« Mus tako povezuje prodajne galerije, prijavilo se jih je 16, in priznane umetnike, ki ustvarjajo profesionalno – letos se jih je na povabilo odzvalo več kot 160. To pomeni, da si je na spletni strani sejma do konca meseca mogoče ogledati več kot tisoč umetnin in jih seveda tudi kupiti. Že v prvih dneh decembra, ko je stran zaživela, jo je obiskalo več kot sedem tisoč ljudi, prodanih je bilo sedem umetnin, ta številka se je medtem povečala na približno 20!
Zanimanje je
Nina Jeza je vesela tolikšnega odziva, ki po njenem mnenju kaže, da se Slovenci zanimamo za umetnost. Meni, da je za marsikoga takšen način dobrodošel in da si na spletu umetnine ogleda veliko več ljudi kot na primer v razstavnih prostorih. »Veliko si jih ne upa v galerijo. Že lani smo opazili, da so si ljudje na sejmu, ki smo ga pripravili v prostranih sobanah dvorca, bolj sproščeno ogledovali dela, spraševali …« Takšen sejem je pomemben tudi z vidika izobraževanja. »Nekateri so skoraj odvisni, vsak mesec morajo kupiti kakšno umetnino. Drugi si jo želijo in leta razmišljajo o nakupu. Čim bolj je treba izobraževati ljudi v smislu, da je umetnost nekaj višjega, da gre za dobro počutje ob lepi sliki, ki jo imaš doma.«
Umetniki so veseli, da lahko sodelujejo, saj dobijo odziv, lahko se primerjajo. Ljudje vidijo, kakšne so cene umetnin, ki segajo od nekaj deset do deset tisoč evrov in več.
Tričlanska ekipa, ki je pripravila spletno predstavitev, dela s skromnimi sredstvi, zato pa z veseljem in s srcem, ker meni, da Slovenija to nujno potrebuje. Nenazadnje tudi kratica sejma po štajersko pomeni nekaj, kar je nujno … V prihodnje želijo organizatorji najti večji prostor, a še ni čisto jasno, kje bi bilo najprimernejše mesto za velik umetniški sejem. »S celjskimi umetniki smo se že lani pogovarjali, da bi bilo Celje zelo primerno, ker je nekako na sredini med Mariborom in Ljubljano in še prostor ima na voljo.« Čas bo pokazal, kako naprej. Mogoče bo tudi v prihodnje sejem le na spletu, čeprav je čisto drugače, če lahko sliko vidiš v nekem prostoru.
