Ljudje ob Kolpi: Alojzij Mihelčič
Alojzij Mihelčič, organist, skladatelj, politik
Rojen 3. marca 1880 v Harijah, umrl 10. februarja 1975 v Ljubljani
Že kot osnovnošolec se je učil glasbene teorije in klavirja pri Martinu Zarniku. Šolanje je nadaljeval na orglarski šoli v Ljubljani. Prvo službo nastopi leta 1899 kot pomožni učitelj in orglar v Štangi pri Litiji, kjer je tudi zborovodja. Zbiral in zapisoval je slovenske ljudske pesmi in jih prirejal za zborovsko petje za kar ga je navdušil predvsem Matej Hubad. Služba orglarja ga leta 1903 pripelje tudi v Metliko, kjer je hkrati nadzornik cerkvenega petja in orglarjev v semiški dekaniji. Tukaj je ustanovil več zborov in tamburaško skupino. Postane tudi župan Metlike, nato je leta 1912 izvoljen še za poslanca v Kranjski deželni zbor.
Po koncu 1. svetovne vojne se kot vinski trgovec preseli v Celje, kjer je na Bregu vzpostavil uspešno veletrgovino. Kot zaupanja vreden človek, ki je uspel v poslovnem svetu, je pozneje imenovan za ravnatelja celjske podružnice Vzajemne zavarovalnice. Kmalu postane župan občine Celje Okolica, po združitvi občin pa je nato izvoljen še za župana združene občine Celje. Njegov celjski mandat zaznamuje uspešna sanacija nelikvidne celjske Mestne hranilnice in avtobusnega podjetja, izgradnja Delavskega doma v mestu in mestnega zavetišča v Medlogu, nadaljevala pa se je tudi regulacija Savinje in drugih celjskih vodotokov. Veliko del je opravil tudi na mestni plinarni, klavnici ter na cestni infrastrukturi in vodovodu. Ob tem je ves čas glasbeno aktiven: komponira in ustanavlja pevske zbore.
Kot viden funkcionar Slovenske ljudske stranke se leta 1935 odloči prestopiti k Jugoslovanski radikalni zajednici in je izvoljen za poslanca ter leta 1939 postane prvi podpredsednik jugoslovanske narodne skupščine in član senata Kraljevine Jugoslavije. Nemci ga med 2. svetovno vojno izženejo na Hrvaško, od koder mu uspe pobegniti v Ljubljano.
Kot glasbenik se je ukvarjal predvsem z nabožno tematiko, saj je kar 296 njegovih del od skupno 430. – s cerkveno tematiko. Njegovo glasbeno ustvarjanje je zbrano v zbirkah: Štirje venčki slovenskih narodnih pesmi, Šest slovenskih pesmi, Osemnajst slovenskih narodnih pesmi za mešani zbor, Moje in narodne. Njegovi najbolj znani posvetni deli sta skladba Polje in venček pesmi Nebo žari (prizori grozot prve svetovne vojne).
Njegovo ime nosi tudi društvo v Litiji.
