Bogata zgodovina baročnega dvorca
V dvorcu Novo Celje so konec junija odprli obsežno dokumentarno-umetniško razstavo, ki prikazuje bogato zgodovino samega dvorca. Gre za zgodovinski pregled baročnega dvorca od njegovih bleščečih plemiških časov, arhitekture, opreme in družinskih zgodb lastnikov do obdobja, ko je desetletja služil kot bolnišnična stavba. Razstava, ki dvorec postavlja v širši kulturno-zgodovinski okvir, je prepletena s sodobnimi likovnimi intervencijami in zastavlja vprašanje, na kakšen način prinašamo preteklost v sedanjost in kako prihodnost plemenititi z izkušnjo preteklosti. Na ogled bo vse do 13. oktobra.
Razstava Dvorec Novo Celje: procesi spominjanja in pozabe; dokumenti/pričevanja/sodobne likovne intervencije se nanaša na vsa zgodovinska obdobja skrivnostnega dvorca Novo Celje, in sicer od njegovih začetkov do zatona delovanja. Prvi del razstave je pripravila dr. Polona Vidmar, ki je zgodovino dvorca raziskovala skoraj desetletje, in govori o zgodbah iz življenja lastnikov dvorca, o razvoju arhitekturnega kompleksa ter njegovi opremi od konca 16. stoletja do leta 1930, ko je prešel v roke Dravske banovine.
Drugi del razstave, ki so ga pripravili dr. Marija Počivavšek, Karmen Kreže in Uroš Govek, zajema obdobje od leta 1930 do leta 1981, ko je v njem desetletja domovala bolnišnica – pred drugo svetovno vojno umobolnica, nato je služil kot nemška vojaška bolnišnica, po vojni kot bolnišnica za zdravljenje tuberkuloze in pljučnih bolezni, na koncu še kot dom za ostarele in onemogle občane – nato je dvorec padel v pozabo.
Sodobne likovne intervencije
Zgodovina dvorca je podana v zanimivi interpretaciji. Pisne vire in fotografsko gradivo iz zasebnih in javnih zbirk dopolnjujejo zvočni viri – posneti spomini ljudi, ki so bili povezani z dvorcem. Dokumentarni in pričevalni del dopolnjuje drzna konceptualna raven t. i. sodobnih likovnih intervencij, ki sta jih na razstavo smiselno umestili kustosinji mag. Alenka Domjan, ki je bila tudi idejna vodja razstave, in Milena Zlatar. »V razstavo smo umestili sodobne likovne intervencije osmih umetnikov, ki se vsebinsko nanašajo na posamezna obdobja v razvoju in delovanju tega dvorca,« je povedala Domjanova.
Na razstavi se tako srečamo s krstnimi, prostorsko zasnovanimi umetniškimi deli, ki so jih na licu mesta prispevali Dalibor Bori Zupančič, Veljko Toman in Jože Domjan, ter z likovnimi deli, ki so jih iz svoje zakladnice prispevali Matej Čepin, Jernej Forbici, Dore Klemenčič Maj, Metka Kavčič in Jože Tisnikar.
Razstava je brezplačno na ogled do 13. oktobra vsak petek, soboto in nedeljo od 17. do 20. ure ter med tednom po predhodni najavi. Vsako zadnjo nedeljo v mesecu so ob 18. uri na voljo brezplačna vodenja po razstavi.
Več preberite v prihajajoči številki Novega tednika, ki bo izšla 11. 7. 2024.
Foto: Nik Jarh
