»Premogovništvo je DNK naše destinacije«
Slovenska turistična organizacija je leti 2024 in 2025 razglasila za leti umetnosti in kulture pri globalni promociji Slovenije kot turistične destinacije. Zato so razpravo na letošnjem turističnem forumu v organizaciji Zavoda za turizem Šaleške doline in Razvojne agencije Saša posvetili pomenu razvoja kulturnega turizma premogovne regije na pragu gospodarskega prehoda. Udeleženci so predstavili svoje poglede na premogovniško zapuščino in njene priložnosti za razvoj inovativnih kulturno-turističnih doživetij. Verjamejo, da lahko skupaj ustvarijo trajnostno in uspešno turistično prihodnost za Šaleško dolino.
Mesto Velenje je nastalo in se razvilo okrog Premogovnika Velenje, ki je še vedno eden najbolj prepoznavnih delov lokalne identitete. Več kot sto udeležencev, predstavnikov lokalnih in državnih ustanov, je na Turističnem forumu Šaleške doline v Velenju razpravljalo o tem, kako ohranjati snovno in nesnovno dediščino premogovništva v regiji in kako s povezovanjem kulture in turizma v procesu pravičnega prehoda iskati nove smeri razvoja.
Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, in Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), sta predstavili priložnosti za povezovanje kulturne dediščine s turizmom ter tematikama umetnost in kultura v središču promocije slovenskega turizma.
Prisotne so prav tako nagovorili podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević, župan Občine Šoštanj Boris Goličnik, Josip Lukenda, podžupan Šmartnega ob Paki in Tadeja Jegrišnik, vodja Muzeja premogovništva Slovenije. Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje, je predstavila snovno in nesnovno dediščino premogovništva v Šaleški dolini, Danijela Brišnik, vodja celjske izpostave zavoda za varstvo kulturne dediščine, pa pomen zaščite objektov industrijske dediščine na primeru Stare elektrarne in Klasirnice v Velenju. Direktorica zavoda Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija je kot primer dobre prakse predstavila izkušnje pri ohranjanju rudarske kulturne dediščine v Idriji.
Hči rudarja
Po uvodnih predstavitvah je sledila okrogla miza, na kateri so sogovorniki nizali razmišljanja, kako lahko turistična ponudba nadgradi kulturno dediščino in zagotovi njeno preživetje po zaprtju Premogovnika Velenje oziroma po gospodarskem preoblikovanju Šaleške doline. Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, je med drugim poudarila: »DNK naše destinacije je premogovništvo. Praktično ni družine v Šaleški dolini, ki ni povezana s premogovništvom, da ne bi kdo vsaj poznal nekoga, ki je delal v rudniku lignita, kot se je včasih reklo premogovniku. Tudi sama sem hči rudarja. Jasno je, da brez premoga ne bi bilo najmlajšega slovenskega mesta in vsega, kar mesto ponuja, od urbane infrastrukture do kulturnega utripa.«
V razpravi so sodelovali tudi Marko Pritržnik, vodja urada za družbene dejavnosti v velenjski občinski upravi, Janko Urbanc, direktor Mladinskega centra Velenje, Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje,ter arhitektka in višja konservatorka zavoda za varstvo kulturne dediščine Breda Krajnc. Vsi razpravljavci so se strinjali, da Šaleška dolina z zelenim, trajnostnim ter hkrati urbanim in zgodovinsko bogatim okoljem ponuja odlične pogoje za razvoj inovativnih kulturno-turističnih doživetij. Poudarili so tudi, da je vključevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo lahko tudi gonilo gospodarskega razvoja in način za spodbujanje pravičnega prehoda degradiranega območja.
Konkurenčna prednost
Šaleška dolina se je kot destinacija zelenega razvoja na mednarodni turistični borzi ITB Berlin uvrstila med šest najboljših trajnostnih zgodb. Pot od industrije premoga do zelenega turizma ni bila preprosta, so poudarjali udeleženci okrogle mize.
Kljub delovanju premogovništva in termoelektrarne mnogi vidijo v tej dediščini priložnosti za zeleni prehod. Duh skupnosti, solidarnosti in skrbi drug za drugega, ki je bil del rudarskega načina življenja, je postal del identitete Šaleške doline, je bilo mogoče slišati med razpravljavci. Prepričani so, da prav dediščina premogovništva ponuja edinstvena butična doživetja, ki obiskovalcem omogočajo pristen stik z lokalno kulturo in s tradicijo.
»Nagrajeni turistični produkti Velenje Underground. Skrivnosti potopljenih vasi in Polet v usnjarno Evrope potrjujejo, da je naša industrijska dediščina pravzaprav naša konkurenčna prednost. Ključno je, da krepimo našo lokalno identiteto in jo ponosno predstavljamo na domačem in tujih trgih,« je dejala Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline. Udeleženci turističnega foruma so bili enotni, da lahko Velenje in Šaleško dolino z vizijo razvoja edinstvene in trajnostne turistične ponudbe postavijo na svetovni zemljevid kulturnega turizma. (Foto: Razvojna agencija SAŠA)
