R. Nose

##IMAGE-3554393##

Občina Šentrupert ima od leta 2013 sprejet občinski prostorski načrt (OPN), ki je temeljni dokument prostorskega načrtovanja in je podlaga za kakršnokoli umeščanje investicij v prostor. A kmalu po njegovem sprejetju so občani začeli podajati vloge in pobude za spremembo namenske rabe njihovih zemljišč, zato je občina leta 2016 začela pripravljati strokovne podlage za prve spremembe in dopolnitve tega akta.

Po besedah direktorice občinske uprave Mateje Jazbec so vloge in pobude občanov sprejemali do septembra, nato pa so začeli strokovno presojo. Zbrali so okoli 100 predlogov, pravi Nina Kotar, svetovalka za okolje in prostor na občini. »Približno pol jih želi, da njihovo zemljišče spremenimo v zazidljivega, polovica pa načrtuje povrnitev zemljišč v primarno rabo,« ocenjuje Kotarjeva. Predloge za spremembo OPN lahko občani sicer še vedno podajajo, vendar ne bodo vključeni v te prve dopolnitve, pojasnjuje direktorica občinske uprave.

Ko bo pripravljen osnutek dopolnjenega OPN, ga bodo poslali vsem nosilcem urejanja okolja za pridobitev njihovih mnenj oziroma smernic. Na občini predvidevajo, da jih bodo dobili do jeseni, a po njihovih izkušnjah se lahko precej zavleče. »Na to nimamo vpliva, letos pa so še državnozborske volitve. Želimo si, da čim prej dobimo dopolnjen osnutek, ki bo šel nato v javno razgrnitev, v sklopu katere bo tudi javna razprava. Na njej bodo lahko občani podali morebitne pripombe na že predlagane pobude, novih pa ne bodo mogli vlagati,« pojasnjuje Jazbečeva. Na podlagi pripomb z javne razprave bodo pripravili stališča, ki jih sprejme župan, vse skupaj pa gre potem še enkrat v pregled nosilcem urejanja prostora, končen predlog pa obravnava še občinski svet.

Nujna ureditev jedra

Na vprašanje, ali je tudi občina predlagala kakšne spremembe, Jazbečeva odgovarja, da ne. A dodaja, da je za občino pomembno, da se vzporedno pripravita tudi dva občinska podrobna prostorska načrta, in sicer za gradnjo medgeneracijskega centra v Šentrupertu ter za ureditev šentrupertskega jedra. Ta je prometno zelo obremenjen, ceste so uničene, srečanje je precej oteženo, problematično pa je tudi parkiranje. »Ker Šentrupert nima obvoznice, gre ves tovorni promet za Plasto čez trg,« pravi Jazbečeva in dodaja, da je ureditev jedra zato nujna. Izdelati načrtujejo idejni projekt, pripravili pa bodo tudi javno razpravo, na kateri bodo tudi občani lahko podali svoje predloge, kako naj bi bil videti trg.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu, 25. januarja 2018.