arhiv Mlekarne Celeia

V Mlekarni Celeia v skladu z lani sprejeto strategijo razvoja posodabljajo proizvodnjo, s čimer želijo izboljšati produktivnost in dobičkonosnost ter povečati količinsko prodajo in tržne deleže svojih izdelkov. Ob nenehni skrbi za trajnostni razvoj na vseh ravneh svojega poslovanja vlagajo v avtomatizacijo proizvodnih linij in digitalizacijo proizvodnih procesov, s čimer ustvarjajo tudi boljše delovne pogoje za zaposlene.

V prvi polovici letošnjega leta so v Mlekarni Celeia za naložbe namenili malo več 1,2 milijona evrov. Posodobili so pomemben del proizvodnje, ki zdaj ne zahteva več fizičnega dela zaposlenih, ampak samodejno zlaga izdelke v plastenkah in pure-pak embalaži. S tem so odstranili ozko grlo v proizvodnji in povečali produktivnost, so sporočili iz mlekarne.

Prenove in izboljšave

Med dosedanje letošnje izboljšave sodi tudi zamenjava dotrajanih cistern za surovo smetano, ki so jih nadomestili z večjimi in s sodobnimi. S tem so izboljšali pogoje v predelavi surovin ter prispevali tudi k višji pretočnosti in zmogljivosti celotne proizvodnje. Celovito so prenovili tudi tako imenovano toplo in hladno glikolsko omrežje, ki je ključno za nadzorovano hlajenje v proizvodnih linijah in s tem za kakovost mlečnih izdelkov. Obnovljeno omrežje zagotavlja zanesljivejše delovanje in pomembno zmanjšuje morebitne vplive na okolje. »Vlaganja v posodobitev proizvodnje so temelj našega dolgoročnega razvoja in zavezanosti kakovosti. Le s sodobno tehnologijo lahko zagotavljamo pričakovano kakovost mlečnih izdelkov, zmanjšujemo okoljski odtis ter skrbimo za varnost in dobro počutje zaposlenih,« je poudaril direktor Vinko But.

Po rekordnih prihodkih in dobičku v letu 2023 je Mlekarna Celea lani imela nekoliko slabše poslovne rezultate. Čisti prihodki od prodaje, ki so znašali 70,6 milijona evrov, so bili od predlanskih nižji za 6 odstotkov, večji upad je zabeležila pri čistem dobičku. Ta je pred dvema letoma znašal 2,4 milijona evrov in lani 0,7 milijona evrov. Mlekarna še vedno največ izdelkov proda na slovenskem trgu, na katerem ustvari 82 odstotkov svojih prihodkov. Prisotna je še v trinajstih evropskih državah, med njimi so glavni trgi bosanski, hrvaški, črnogorski, makedonski in italijanski.