Andraž Purg

Najprej ste bili zaposleni pri zboru Carmina Slovenica, zdaj ste že nekaj časa vodja Centra za kulturne prireditve Slovenske Konjice. Kako dolgo že in kako se vidite v tej vlogi?

V centru za kulturne prireditve delam že približno dvajset let. Pred tem sem bila zaposlena kot organizatorka dejavnosti pri zboru Carmina Slovenica. Sodelovanje z dirigentko Karmino Šilec, eno najvidnejših umetnic pri nas, je bilo zame posebno priznanje in izjemna priložnost za učenje. Tako sem lahko spoznavala umetniške procese in sodelovala pri projektih doma ter po svetu, kar je bil intenziven uvod v kariero. V centru sem v vlogi programske vodje. Naloge so po eni strani ustvarjalne, po drugi pa zahtevajo številne administrativne, organizacijske in finančne veščine. Cilj je izvesti kakovostne kulturne programe, dostopne za čim širše občinstvo.

Kultura vam je zelo blizu, ne nazadnje ste študirali kulturologijo.

Kultura je zame ključna vrednota v življenju, ni le del umetniške scene ali zabave. Omogoča nam razumeti svet okoli nas in ga soustvarjati na način, ki je koristen za celotno družbo. To se mi zdi čudovito poslanstvo mojega poklica, ki ga podpira tudi izobrazba iz kulturologije.

Ste navdušena tekačica in menda prav med tekom pogosto razmišljate o kulturnih prireditvah.

Res sem navdušena tekačica. V mladosti sem trenirala atletiko, obiskovala športni oddelek na gimnaziji in sem ljubezen do teka ohranila do danes. Včasih sem bila hitra v teku čez ovire, danes sem vztrajna in – lahko bi rekla – vzdržljiva na daljše proge. Tek je zame meditacija. Čas, ko tečem, je najboljši za osredotočenost, ustvarjalne misli in tudi razmišljanje o službenih izzivih.

Koliko kilometrov ste že pretekli oziroma kateri od maratonov vam je pustil poseben pečat?

Od prvega maratona v Parizu pred osmimi leti sem pretekla že kar nekaj tisoč kilometrov, maratonov in ultramaratonov. Prva pretečena maratonska in tudi stokilometrska razdalja ne bosta nikoli pozabljeni. Občutek po takšnih dosežkih je resnično vzhičen in intenziven, podobno kot po dobrem umetniškem dogodku, koncertu, predstavi ….

Imata tek in kultura veliko skupnega?

Beseda kultura izhaja iz latinske besede cultura, kar pomeni gojiti, negovati, skrbeti za nekaj. Tako kot kultura v tradicionalnem smislu vključuje skrb, negovanje in oblikovanje, razvoj nečesa, bodisi umetnosti, znanja, običajev, lahko tudi tek razumemo kot fizično kulturo, ki neguje in razvija naše telesne in duševne lastnosti. Oboje, kultura in tek, pozitivno vpliva na kakovost življenja, prispeva k dobremu počutju, omogoča osebno rast in krepi občutek pripadnosti skupnosti.

Andraž Purg

Na katere prireditve, ki jih je organiziral center, ste najbolj ponosni?

Težko in nepošteno bi bilo izpostaviti nekatere prireditve in programske sklope, saj so vsi pomembni. Seveda imam nekatera področja umetnosti raje kot druga. Ko organiziramo prireditve, se mi zdijo bistvenega pomena kakovost, dobro počutje obiskovalcev in ustvarjanje nepozabnih doživetij. Vsaka vrsta prireditve mora biti skrbno zasnovana in prilagojena ciljem ter zanimanjem obiskovalcev, saj je le tako mogoče zagotoviti občutek zadovoljstva in pripadnosti vseh, ki prihajajo na prireditve. Morda bi izpostavila več kot dvajsetletno tradicijo Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji in dva sodobna programska sklopa, Koncertni cikel pri Didiju, ki v konjiški dom kulture prinaša najboljšo umetniško glasbo pri nas in skrbi za preplet različnih umetnosti, ter Likovno kolonijo na Trebniku, ki vsako leto gosti priznane sodobne slovenske umetnike različnih ustvarjalnih pristopov, ki se predstavljajo na sklepni razstavi v cerkvi sv. Janeza Krstnika. Omenjeni projekti so tudi najodmevnejši v širšem medijskem prostoru.

Ko tako naštevate, je prireditev v Slovenskih Konjicah ogromno, čeravno je to manjše mesto. Kako velika ekipa bdi nad njimi?

Prireditev je res dovolj, kar je za našo majhno, petčlansko ekipo pravi izziv. Verjamem, da lahko vsakdo najde v programu kaj zase. Ponudba zajema koncerte različnih glasbenih zvrsti, gledališke, plesne in lutkovne predstave, likovne razstave, različne prireditve za najmlajše, priložnostne prireditve ob praznikih in odprtjih, filmske predstave, umetniško kolonijo, tradicionalne prireditve, ki vabijo v naš dom kulture, na Stari trg, Mestni trg, Trebnik in v Žičko kartuzijo ...

Je velik izziv zadovoljiti različne okuse oziroma kako zahtevni so kulturni okusi Konjičanov?

Zadovoljitev različnih okusov je eden največjih izzivov. Kot javni zavod moramo zagotavljati kakovostne izobraževalne in zabavne programe. Z vsebinsko raznoliko ponudbo se trudimo ustvariti prireditve, ki nagovarjajo širok nabor okusov. Pomembno je, da kot organizator razumemo raznolikost obiskovalcev in se prilagajamo njihovim potrebam. Z vsebinsko raznoliko ponudbo je mogoče ustvariti kulturne prireditve, ki zadovoljijo širok nabor, odvisno od tega, kaj posamezniki iščejo v svojih kulturnih doživetjih. Eni želijo komedije, drugi dramske predstave, eni koncerte sodobne glasbe, drugi rokovske koncerte in pop …

Opažate, da število obiskovalcev z leti raste? Prihajajo tudi obiskovalci iz drugih krajev?

Težko bi rekla, da število obiskovalcev raste, ker so nekatere prireditve razprodane oziroma izjemno dobro obiskane že več let. Abonma komedij je iz leta v leto razprodan, predstave za otroke polnijo prizorišča. Tudi koncerti v Žički kartuziji so že bili razprodani. Odvisno od izvajalcev. Za obiskovalce iz drugih krajev so najzanimivejši poletni koncerti v Žički kartuziji in na Starem trgu, tradicionalne prireditve in tudi oba že omenjena edinstvena, zahtevnejša, sodobna cikla. Torej Koncertni cikel pri Didiju, katerega umetniški vodja je domačin Luka Juhart, akordeonist, skladatelj, pedagog, in Likovna kolonija na Trebniku z zaključno razstavo v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji. Umetniška vodja kolonije je prav tako domačinka Tina Konec, akademska slikarka. Omenjena cikla pritegneta obiskovalce od vsepovsod, tudi iz tujine. Seveda zahtevnejše vsebine obišče ožji krog ljudi, a tudi na teh dogodkih smo zadovoljni z obiskom.

Je zahtevnejše in kakovostnejše vsebine tudi težje delati?

Pri zahtevnejših programih so začetki težji. Ogromno energije je treba dati obiskovalcem s predstavitvijo vsebine. Pravijo, da je največja napaka, ki jo lahko narediš, da se ves čas bojiš, da jo boš naredil. Zato je po mojem mnenju treba v programe uvajati tudi zahtevnejše vsebine, za katere na začetku nisi prepričan, ali bodo takoj sprejete in obiskane, a so naložba v kulturni kapital.