Foto: Freepic

Da sklep ne bo sprejet, je najbrž malo verjetno, saj je, kot je običajno, pri sestavi vsebine seje skupščine ob upravi sodeloval tudi nadzorni svet, v katerem so predstavniki največjih lastnikov. Največji delež ima podjetje Storkom, Tomaž Subotič in po novem celjsko podjetje GTG gens imata vsak po malo manj kot četrtino delnic. Železar je zanimiv predvsem zaradi pomembnega lastništva, ki ga ima v družbi Štore Steel.

Družbo pooblaščenko Železar Štore so leta 1998, ko se je zaključevala velika slovenska privatizacijska zgodba, ustanovili takrat zaposleni v štorski železarni, vanjo vložili svoje certifikate in postali njeni lastniki. Najprej jih je bilo več kot tisoč, nato se je z leti njihovo število zmanjšalo. Najbolj po letu 2016, ko je v lastništvo družbe vstopil slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič, ki je od borzno-posredniške družbe Ilirika odkupil približno 10-odstotni delež ter nato začel odkupovati tudi delnice malih delničarjev. Pooblaščenka ga je zanimala predvsem zaradi 20-odstotnega deleža v družbi Štore Steel, ki ga ima še danes. Svoj delež v Železarju sta več let povečevala tudi Storkom in Marjan Mačkošek, nekdanji generalni direktor štorske jeklarne, ki je leta 2021 svoj malo več kot 11-odstotni delež prodal Subotiču. Do letos je bil z 48-odstotnim deležem največji lastnik Tomaž Subotič, ki je, kot je razvidno iz javno objavljenih podatkov, polovico svojih delnic prodal celjski družbi GTG gens v lasti Aleksandra Govca. Ta je znan predvsem po solastništvu v podjetju GTG plin, ki so ga leta 2021 kupili Istrabenz Plini. Največji delničar Železarja je po zadnjih podatkih z malo manj kot 42-odstotnim deležem podjetje Storkom, v katerem je pomemben lastnik Anton Franulič, ki je tudi direktor Železarja. Subotič in GTG gens imata vsak po malo manj kot četrtino delnic. Na vprašanje, zakaj je prodal polovico delnic celjskemu podjetju, nam Tomaž Subotič še ni odgovoril. Malih delničarjev je le še nekaj deset, v lasti imajo samo še po nekaj delnic.

Vedno manj finančnih prihodkov

Železar, ki se sicer ukvarja z nudenjem administrativnih del, je torej zanimiv predvsem zaradi lastniških deležev, ki jih ima v drugih podjetjih. Je drugi največji lastnik družbe Štore Steel, v družbi Itro je do junija letos imel 13,6-odstotni delež, v Uniorju je lastnik malo več kot 1,5 odstotka delnic. Zadnja leta je sam ustvarjal zelo malo prometa. Lani je znašal le 1.624 evrov. Največji vir njegovih finančnih prihodkov so bile dividende, ki jih je dobil kot delničar. Vendar tudi ta vir iz leta v leto bolj usiha.

Še leta 2022 je Železar na račun dividend dobil malo manj kot milijon evrov, lani le še 33.900 evrov. Predlani in lani je imel izgubo, zadnja tri leta ni imel nobenega zaposlenega.

Ohraniti čim več premoženja

Uprava in nadzorni svet kot razlog za likvidacijo družbe pooblaščenke navajata, da namena, zaradi katerega je bila ustanovljena, ni več. Ob tem želita, da bi lastniki z likvidacijo pridobili oziroma ohranili čim več premoženja. V sklicu seje skupščine sta zapisala, da je »z odprodajo naložb in načrtovano prodajo podjetja Štore Steel izčrpan poglavitni namen družbe«. Uprava je ocenila, da bi z nadaljnjim poslovanjem nastajali stroški, ki ne bi vodili v povečanje premoženja. Zato je najbolj gospodarno, da družba preneha delovati, unovči preostalo premoženje ter ga v postopku likvidacije razdeli delničarjem.

Vrednost osnovnega kapitala Železarja, ki je razdeljen na malo manj kot 970 tisoč delnic, znaša 1,6 milijona evrov. Še pred petimi leti je imela družba 3,9 milijona evrov osnovnega kapitala, a so ga leta 2020 lastniki zmanjšali na 2,4 milijona evrov. Na račun zmanjšanja osnovnega kapitala je vsak delničar za eno svojo delnico dobil 1,55 evra. Leta 2023 so osnovni kapital zmanjšali še za 804 tisoč evrov, vsak delničar je za eno svojo delnico dobil 0,83 evra. Po cenitvi, ki je bila narejena konec letošnjega aprila, znaša zdaj vrednost delnice 7,22 evra.

Trije likvidacijski upravitelji

Likvidacijski postopek se bo začel z vpisom skupščinskega sklepa v sodni register. Likvidacijski upravitelji bodo Anton Franulič, Tomaž Subotič in Aleksander Govc.

Če na seji skupščine sklep o likvidaciji ne bo sprejet, bodo lastniki imenovali nov nadzorni svet, saj bo sedanjemu konec avgusta potekel enoletni mandat. V nadzornem svetu naj bi poleg Subotiča in Govca bil še Gregor Franulič. Govc bo zamenjal Rajka Stankovića, predsednika društva Mali delničarji Slovenije.