Gospodarstvo bo pravo razsežnost poplave lahko ugotavljalo šele jeseni
Po podatkih, ki jih je zbrala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je škode v gospodarstvu že približno 400 milijonov evrov. Gre za škodo, ki so jo poplave povzročile stavbam, opremi in materialu ter tudi zaradi izgube prihodka, saj marsikje proizvodnje ne bodo mogli zagnati še več tednov ali celo mesecev. »Do zdaj je oceno škode zbornici poslalo šele 124 podjetij. Končna številka bo zato nekajkrat višja. Najverjetneje jo bomo šteli v več milijardah evrov,« je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ob obisku podjetij v Zgornji Savinjski dolini, kjer je vodna ujma najbolj prizadela družbi BSH Hišni aparati in KLS Ljubno.

Samo v Zgornji Savinjski dolini škoda v podjetjih presega 300 milijonov evrov, saj so poplave uničile in zaustavile proizvodnjo v dveh večjih podjetjih, od katerih je odvisnih tudi veliko dobaviteljev. Zato je izredno pomembno, da država zagotovi takšne ukrepe, ki bodo podjetjem omogočili, da se čim prej postavijo na noge, da ne bodo izgubila naročil in posledično delovnih mest,« je dejala Vesna Nahtigal in poudarila, da je hitra pomoč gospodarstvu najbolj učinkovit odgovor na stisko, v kateri so se znašla podjetja na najbolj prizadetih območjih.
V gospodarski zbornici so zadovoljni z ukrepi, ki jih je potrdil državni zbor. »Dobro je, da se je vlada odzvala tako hitro, ukrepi, od vnaprejšnjega plačila desetih odstotkov ocenjene škode do subvencioniranja čakanja na delo, gredo v pravo smer. Zato moramo s takšnim tempom nadaljevati,« je opozorila Vesna Nahtigal. V zbornici zdaj pričakujejo še drugi del pomoči. Med drugim za prizadeta podjetja predlagajo moratorij na odplačevanje posojil, pričakujejo tudi pomoč pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev. Čim prej je treba zagnati tudi shemo državne pomoči, ki je predvidena že v Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč iz leta 2004. Poleg vseh teh pomoči bodo podjetja, ko se bo razkrila končna razsežnost uničenja, potrebovala še marsikaj drugega, pravijo v zbornici.
Zdaj potrebujejo predvsem pomoč gradbenih strojev pri odstranjevanju posledic poplav, kmalu bodo potrebovala tudi strokovno in tehnično pomoč pri popravilu elektroinstalacij, strojev, sušenju skladišč ter proizvodnih in pisarniških prostorov. V ta namen je GZS na svojih spletnih straneh že namestila aplikacijo, v kateri lahko njeni člani prizadetim podjetjem ponujajo svojo storitev.
Skrbijo tudi neurejeni vodotoki
»Čimprejšnji zagon proizvodnje v podjetjih je zelo pomemben, da ne bo škoda še večja,« poudarja Vesna Nahtigal. Po njeni oceni bodo posledice vodne ujme ogromne, gospodarstvo bo pravo razsežnost poplave lahko ugotavljalo šele jeseni. V GZS pričakujejo, da bo država podjetjem dala na voljo vsa razpoložljiva sredstva in ne bo zapletala z dovoljenji, ki so potrebna pri sanaciji stavb. Čim prej bo morala poskrbeti za uničeno infrastrukturo tako v Zgornji Savinjski dolini kot na Koroškem ter zaposlenim omogočiti, da pridejo do svojih podjetij, podjetjem pa, da dobijo material od svojih dobaviteljev in pošljejo izdelke naročnikom.
»Zgornjesavinjska regija je poleg Koroške najbolj potrebna pomoči. Ne samo zaradi uničene infrastrukture, zelo nas skrbijo tudi neurejeni vodotoki. Pristojne službe bi morale nemudoma začeti čistiti struge rek in potokov, ki so polni odpadnega materiala, da se ob naslednjem močnejšem deževju ne bi ponovile poplave,« je povedal direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj. A tudi sicer, poudarjajo v GZS, bi na območjih, ki so poplavno ogrožena, morala država čim prej začeti graditi suhe zadrževalnike in protipoplavne nasipe.
Kljub uničeni proizvodnji bodo vztrajali
Vesna Nahtigal je po obisku Nazarij in Ljubljenega tudi dejala, da je v podjetjih optimizem že zamenjal obup iz prvih dni poplave. V družbi KLS, ki je vodilna svetovna izdelovalka zobatih obročev za vztrajnike avtomobilskih motorjev in je imela glede na število zaposlenih največ robotov, je pobesnela Savinja popolnoma uničila proizvodnjo. Po prvih ocenah je škode za najmanj 60 milijonov evrov. Straškovi, ki so lastniki tovarne, so že prvega dne poplave sklicali družinski sestanek in se odločili, da ne bodo obupali, ampak bodo vztrajali. Tudi zato, ker so od podjetja odvisni mnoge družine v Zgornji Savinjski dolini in tudi številni kraji, saj KLS že vsa leta kot družbeno odgovorna družba finančno podpira mnoge lokalne ustanove.
Šport vrača gospodarstvu
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica se že od prvega dne poplav intenzivno vključuje v izvajanje najrazličnejših pomoči na terenu. Med drugim je pozvala Športno zvezo Velenje, naj njeni člani v čim večjem številu pomagajo prizadetim v poplavi. »Gospodarstvo že vsa leta podpira šport, zdaj je prišel čas, da športniki pomagajo gospodarstvu,« je poudaril Rok Plankelj in napovedal tudi delovno akcijo predstavnikov GZS pri odpravljanju posledic poplav.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se