Arhiv Lokalno.si

Že pred leti, ko sta nastajali občini Šentrupert in Mokronog-Trebelno, so mnogi menili, da bi bilo smiselno ustanoviti skupno občino, ki bi povezovala vse kraje Mirnske doline. Takrat je bilo očitno še preveč nedodelanih zadev, zdaj pa so stvari dozorele - KS Mirna začenja postopke za ustanovitev samostojne občine, ki pa naj bi se nato s Šentrupertom ter Mokronog-Trebelnim združila v novo Občino Mirnska dolina. Občino Mirna naj bi ustanovili že prihodnje leto, večjo, združeno, pa leta 2014.

Dušan Skerbiš, koordinator operativnega in strokovnega odbora, ki stoji za mirnskim osamosvajanjem, je za Lokalno.si povedal, da glavni razlog takšnih teženj ni v nezadovoljstvu z občino Trebnje, kamor Mirna sodi zdaj, čeprav imajo veliko pripomb glede razvoja KS Mirna, kakor ga določajo v Trebnjem. Predvsem je namreč v ospredju zavedanje priložnosti, da bi bili v Občini Mirnska dolina skupaj močnejši, da bi lahko pridobili več sredstev iz evropske kohezije. Skupna občina bi združevala 8.000 ljudi, to pa je ''že lepa občina, ki bi lahko kvalitetno delala na tem območju,'' je prepričan Dušan Skerbiš.

Mirnčani želijo Občino Mirnska dolina ustanavljati kot enakopraven partner, zato se morajo torej najprej osamosvojiti. Krajevna skupnost Mirna je za izločitev iz Občine Trebnje že pridobila mnenje ministrstva za lokalno samoupravo, ki njeni želji ne nasprotuje, predvsem ne kasnejšemu združevanju občin v geografsko povezano celoto, česar si v Sloveniji želijo. ''Lastovka je lahko Mirnska dolina,'' pravi Dušan Skrebiš.

Sestali so se tudi že z županoma občin Šentrupert in Mokronog-Trebelno, ki sta po Skerbiševih besedah naklonjena povezovanju.

Glede sedeža skupne občine bodo potrebni še dogovori, Mirna nima takšnih teženj, vse možnosti so odprte, Skerbiš pa ne dvomi v dogovor, center je navsezadnje lahko tudi Slovenska vas ipd. ...

Predstavniki Krajevne skupnosti Mirna in občin Šentrupert in Mokronog-Trebelno bodo v prihodnjih tednih podpisali pismo o nameri, s katerim se bodo zavezali, da bodo sodelovali pri povezovanju.

Še prej Mirno, kot rečeno, čaka oblikovanja samostojne Občine Mirna. Najprej morajo izdelati elaborat, imenovali so dva odbora. Elaborat bodo posredovali ministrstvu za lokalno samoupravo, nato v državni zbor, do marca naslednjega leta morajo biti vse aktivnosti po Skerbiševih besedah končane. Upa, da jim bo država dala možnost referendumske odločitve. Tudi Trebanjci odcepitvi Mirnčanov ne bodo nasprotovali, meni Dušan Skerbiš.

Sicer pa v celoti objavljamo sporočilo za javnost KS Mirna po zadnji seji njenega vodstva:

Svet Krajevne skupnosti Mirna je 5. februarja sprejel sklep, da se v skladu z 15. členom Zakona o lokalni samoupravi začnejo ustrezni postopki za izločitev Krajevne skupnosti Mirna iz Občine Trebnje in ustanovitev lastne občine ter kasneje povezovanje z občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno v novo občino, Občino Mirnska dolina.

Krajevna skupnost Mirna je že več let nezadovoljna s svojim položajem in razvojem znotraj Občine Trebnje. Pereče težave so čistilna naprava, industrijska cona in obvoznica, pa tudi vprašanje prostorske ureditve kraja in okolice. Na Mirni je v zadnjih desetletjih zraslo le nekaj individualnih enodružinskih hiš, zato so mladi kraj zapuščali, število otrok v osnovni šoli pa se je bistveno zmanjšalo. Zastal je tudi razvoj v vaseh.

Krajevna skupnost Mirna je za izločitev iz Občine Trebnje že pridobila mnenje ministrstva za lokalno samoupravo, ki njeni želji ne nasprotuje.

Krajevna skupnost Mirna ima površino 29,58 km² in 2594 prebivalcev, ki jim je na voljo zdravstvena postaja, šola in vrtec, knjižnica, gasilski dom, pošta, železniška in avtobusna postaja ... Mirna je gospodarsko najmočnejši kraj v Mirnski dolini: tu so sedeži podjetij Dana, Tomplast, Prevent, Presad, Unitehna, tu je tudi enota Droge Kolinske in več zasebnih podjetij.

Izstopajo tudi družbene dejavnosti, saj je v krajevni skupnosti kar 22 društev. Na področju športa je posebej uspešen Badmintonski klub TOM Mirna, med svetovno elito so tudi skakalke Športnega društva Zabrdje, uspešni so tudi mladi nogometaši Nogometnega kluba Mirna. Tu deluje kar sedem pevskih zborov, v katerih pojejo mladi in stari, za literarni in gledališki utrip skrbijo člani Kulturno-umetniškega društva Klas Mirna, zelo aktivni so tudi upokojenci. Mirnčani smo ponosni na naravne in kulturne znamenitosti kraja: župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika, grad Speča lepotica, ki ga dr. Marko Marin obnavlja že od leta 1962 in zdaj že kaže podobo nekdanje veličine, arheološko najdišče Gradec, del porečja reke Mirne spada v Naturo 2000, ...

Krajevna skupnost Mirna se želi izločiti iz sedanje Občine Trebnje, da bi se kot enakovreden partner pred lokalnimi volitvami leta 2014 povezala z občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno v novo občino, ki bi imela skupno vizijo, skupne prioritete, jasno začrtano strategijo razvoja in močno gospodarstvo, podprto s številnimi družbenimi dejavnostmi. Občina Mirnska dolina bi tako - potem ko so načrti pred leti zastali - postala priložnost, kako skupaj uresničiti načrte in postaviti temelje za boljši gospodarski in socialni razvoj teh krajev.

Svet Krajevne skupnosti Mirna je za vodenje nadaljnjih aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo nove občine imenoval operativni odbor, ki ga sestavljajo člani sveta Krajevne skupnosti Mirna in občinski svetniki z Mirne, in neodvisni strokovni odbor, sestavljen iz posameznikov različnih starostnih obdobij in izobrazbe, ki s svojimi bivališči pokrivajo najširši del geografskega območja Krajevne skupnosti Mirna.

V mandatu 2010-2014, kolikor bi bila Mirna samostojna občina, bi se pri uresničevanju zastavljenih ciljev povezovala z občinama Šentrupert in Mokronog-Trebelno. Prvi od večjih projektov je čistilna naprava za celotno Mirnsko dolino na koncu Mokronoga.

Predstavniki Krajevne skupnosti Mirna in občin Šentrupert in Mokronog-Trebelno bomo v prihodnjih tednih podpisali pismo o nameri, s katerim se bomo zavezali, da bomo sodelovali pri povezovanju v enotno Občino Mirnska dolina, do takrat pa skupaj uresničevali zastavljene projekte za dobro prebivalcev Mirnske doline.

Vir fotografij: kraji.eu