Arhiv NTRC

Strategija v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih premogovnih regij – Savinjsko-šaleške (Saša) in Zasavske regije. Ob letnici izstopa iz premoga opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, prepoznava finančne vire na nacionalni in evropski ravni ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda, so po potrditvi strategije pojasnili v vladi. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, sta sprejem strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja nujna za energetsko preobrazbo Slovenije. »Z jasno odločitvijo o procesu prehoda in časovni opredeljenosti bo Sloveniji, predvsem pa obema premogovnima regijama, omogočen tudi neoviran dostop do sredstev sklada za pravičen prehod, v okviru katerega lahko država do leta 2027 računa na 248,38 milijona evrov.«

Zahtevna in odgovorna naloga

»Zelena preobrazba pred Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje postavlja zahtevno in odgovorno nalogo,« so v odzivu zapisali v obeh omenjenih družbah. »Določen datum prenehanja odkopavanja premoga, ki je obenem tudi nekakšna osnova za prehod Slovenije v brezogljično družbo, je zagotovo eden največjih izzivov, ki čaka državo,« so prepričani v Tešu.

Za Premogovnik Velenje sta ključna mejnika obdobje pred letnico prenehanja odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bodo premog izkopavali v skladu z načrti, za kar bodo potrebovali predvsem zaposlene v proizvodnem procesu. Tudi po prenehanju odkopavanja bodo v družbah skupine še petnajst let potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del.

»Ohranitev energetske točke, znanje in tehnologija, ki jo imamo v Šaleški dolini, nam omogočajo nadaljnji razvoj in vpeljavo novih tehnologij ter s tem povezanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo,« pravijo v Tešu.

»Letnica 2033 ima pred seboj zelo jasen cilj. Z njim so povezani številni izzivi. Odpirajo se nove priložnosti in razsežnosti, obetajo se nova delovna mesta in projekti, ki jih bo financirala EU. Prihodnost bomo gradili na prednostih, ki jih skupina Premogovnik Velenje ima. Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, lokalno prebivalstvo je vajeno živeti v sožitju z energetiko, obenem imamo tukaj za tovrstno dejavnost tudi vsa potrebna soglasja. Takšnih lokacij v bližnji in daljni prihodnosti ne bo mogoče več pridobiti, zato je treba izkoristiti možnosti in priložnosti, ki jih ta ponuja,« so prepričani v velenjskemu premogovniku.

»Strategija predvideva ambiciozen izstop iz premoga, pri čemer ne zagotavlja ambicioznega ustvarjanja novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. V lokalni skupnosti menimo, da letnica 2033 za izstop iz premoga ni uresničljiva, saj ne bo mogoče nadomestiti virov električne energije. Za dostojno in kakovostno bivanje je pomembna energetska samooskrba,« pravi velenjski župan Peter Dermol.

Rudarji zaskrbljeni

Strategije ne podpirajo niti Sindikat premogovnika Velenje, Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Sindikat delavcev rudarstva in energetike (SDRES). Menijo, da je škodljiva za rudarje in da gre za popolnoma politično odločitev, ki je nestrokovna in nepremišljena.

»Po letih negotovosti in zavajanj glede izhoda iz premogovništva do leta 2054 je zdaj letnica postavljena na 2033, z možnostjo zamika. Skrbi predvsem to, da gre za popolnoma politično odločitev, iz katere smo bili ›knapi‹ v celoti izključeni,« so zapisali v sindikatu SDRES.

»Vlada je samostojno sprejela politično odločitev, hkrati ni ponudila rešitve,« so kritični. Prepričani so, da gre za nestrokovno in nepremišljeno odločitev. Pri tem opozarjajo, da bomo pri zapiranju premogovnika in prestrukturiranju Teša ter Šaleške regije zagotovo priča novim korupcijskim aferam.

 Foto: Andraž Purg - GrupA

Preberite več v Novem tedniku