Razvojne poti Temeniške in Mirnske doline
V Šentrupertu so včeraj gostili Trebanjsko-mirnski forum, prvega v nizu, ki jih organizira časnik Finance. »Namenjeni so temu, da se pokaže, da se da, da je treba biti vztrajen, da se da marsikaj postoriti in, če je pamet, če je volja in če so pridne roke, potem je vse mogoče,« pravi direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl. »Prihodnost je, perspektiva je, seveda se ne smemo nikakor udajati brezupu, ker za to ni nobenega razloga,« o možnostih razvoja v Mirnski in Temeniški dolini še meni Frankl.
»Situacija na tem koncu države ni slaba. Nasprotno, relativno gledano je še dobra. Tukaj se je pokazalo, da če ljudje vzamejo usodo v svoje roke, se da marsikaj postoriti. Nekaj primerov je iz te regije zelo značilnih. Vznikajo podjetja, tudi podjetja, ki so nekoliko starejša, izredno dobro delajo. Tudi Trimo se pobira. Skratka, tu je nekaj stimulacije, tukaj se da dobro delati,« ocenjuje prvi mož Financ.
Med primeri dobrih praks so tako včeraj predstavili mokronoško podjetje M-Tom, ki je nastalo na pogorišču nekdanjega Toma in danes zaposluje 16 delavcev, pred nedavnim so uspeli kupiti tudi lastne prostore. Kot pravi direktor Damjan Burger, se mokronoško podjetje od ostalih razlikuje po organiziranosti. Vizije za prihodnje jim ne manjka, med drugim razvijajo nov produkt – računalniški fotelj – ki naj bi ga predvidoma predstavili v jeseni. »Cilj je realen, bo pa treba še delati na njem,« pravi Burger.
Tudi SMC Industrijsko Avtomatiko so izpostavili kot primer dobre prakse tujega lastništva, ki ga je moč aplicirati z domačim znanjem in načinom dela v tukajšnje okolje. Gre namreč za podjetje v avstrijski lasti, sicer del japonske multinacionalke, ki proizvaja predvsem komponente za avtomatizacijo proizvodnje, v Trebnjem pa podjetje deluje že 18 leto, skupaj je zaposlenih 23 delavcev. »Vizija je, da bi v Trebnjem nastalo izobraževalno in distribucijsko središče, v katerem bi partnerje iz držav nekdanje Jugoslavije izobraževali o tem, kako se posamezne elemente, ki so visoko tehnološki, pravilno uporablja,« razlaga Peter Jarc iz SMC.
Kot tretji primer dobre prakse so predstavili podjetje Aklih, ki združuje tri mlade industrijske oblikovalce, dva prihajata iz Mirnske doline, eden pa iz Novega mesta. Delno razvijajo lastne izdelke, ob tem pa razvijajo tudi izdelke za naročnike. »Bika moraš prijeti za roge,« pravi Domen Gregorič. »Če nam država ali okolje ne nudi tistega, kar bi mi želeli, je vse odvisno od nas samih. Če pogojev ni, jih bomo tako ustvarili sami,« dodaja.
O gospodarskih priložnostih v občinah so spregovorili tukajšnji župani, trebanjskega zaradi zdravstvenih razlogov ni bilo. Izpostavili so dobro medobčinsko sodelovanje, med drugim občine Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno snujejo projekt razvoja skupne blagovne znamke Mirnska dolina, s katerim bi spodbudili razvoj turizma in za katerega si obetajo dobrih pet milijonov evropskih sredstev. Mirnski župan Dušan Skerbiš je med drugim poudaril prizadevanja za razvoj podjetništva in gospodarstva. Občina je denimo takoj ob ustanovitvi pridobila evropska sredstva za Poslovno-industrijsko cono Mirna, za katero se trenutno resno zanimajo trije potencialni investitorji. Prav tako imajo smele načrte za razvoj turizma; občina vodi projekt vzpostavitve postajališč za avtodome po vsej Slovenji, želijo si, da bi se na Mirni razvijal tudi športni turizem. Ob tem je Skerbiš opozoril še na slabo cestno povezavo med Sevnico in Trebnjem, prav mirnski most je ozko grlo, zato so na občini že zasnovali mirnsko obvoznico, a sredstev za prepotrebno obnovo država nima.
Mokronoški župan Anton Maver je med drugim izpostavil, da imajo v občini 106 poslovnih subjektov s 624 delovnimi mesti, kar pomeni, da je teh kar za polovico delovno aktivnih prebivalcev občine. V dveh mandatih so sicer počrpali okrog šest milijonov evropskih sredstev, vključno s sredstvi za gradnjo širokopasovnega optičnega omrežja, med drugim na Puščavi snujejo tudi novo industrijsko cono. A občina se ne konča z izgradnjo osnovne infrastrukture, še poudarja Maver. »Imamo projekte, imamo vizijo, vemo, kaj lahko v to dolino pripeljemo,« pojasnjuje. Tako si želijo ustvarjati inovativne pogoje za razvoj drobnega gospodarstva s prepoznavanjem kvalitet tukajšnjega gospodarskega prostora. Prav s projektom destinacije Mirnske doline namreč želijo ustvariti pogoje za zagon in razcvet turizma kot perspektivne gospodarske panoge.
Tudi Šentrupert, sicer znan po svoji inovativnosti, se lahko pohvali s številnimi uspešnimi projekti. V minuli dveh mandatih so uspeli pridobiti kar okrog deset milijonov evrov evropskih sredstev. Tačas poteka gradnja lesno-predelovalnega centra v 22 hektarjev veliki poslovni cono na območju nekdanje vojašnice na Puščavi, v katerem bi lahko ustvarili do 40 novih delovnih mest. Ko je govora o Šentrupertu, namreč ne gre mimo zgodbe o lesu. »Les postaja tudi vseslovenska strateška usmeritev za prihodnost. Šentrupert je definiran kot eden izmed treh regijskih lesnih centrov, ki bo imel v prihodnosti tudi velike možnosti črpanja nepovratnih sredstev tako za investicije kot za razvoj novih produktov in znanja. Prepričan sem, da je za Slovenijo to prava pot ter da je to surovina, ki jo imamo v izobilju in jo moramo znati veliko bolje uporabiti,« ocenjuje župan Rupert Gole.
Kakšna je prihodnost lesne dejavnosti v Mirnski in Temeniški dolini, sta predstavila direktor Energetike Šentrupert Uroš Pikl ter državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče. Ker na območju Dolenjske nastajajo kar trije lesni centri, bo med njimi potrebno sodelovanje, je bilo slišati. Na ministrstvu sicer pripravljajo novi zakon, ki predvideva tudi ustanovitev državnega podjetja za gospodarjenje z gozdovi. »Naša pričakovanja so, da bi lahko v okoljih, kjer nastajajo lesnopredelovalni centri, po normalnih pogojih koristili državne dobrine,« pravi Pikl, saj podeljevanja koncesij za državne gozdove predvidoma ne bo več.
Včerajšnji forum so zaključili s pogovorom s predsednikom uprave Trima Igorjem Kržanom. »Finančna in ekonomska situacija je v Trimu nedvomno boljša. Dejstvo pa je, da tudi Trimo rabi preobrazbo. Če kdo misli, da jo skupina lahko naredi v šestih mesecih, se izredno moti. Mislim, da bi tudi ti procesi lahko bili bistveno hitrejši, če ne bi bili v procesu prodaje,« meni Kržan. »V danem trenutku so nam najpomembnejši posli, zato se seveda tržno prilagajamo in krepimo tiste stebre, ki so za nas pomembni. Dodatno želimo krepiti naše aktivnosti v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Skandinaviji in Rusiji. Sloneti želimo na teh petih stebrih, kjer naši visoko kakovostni produkti imajo svoje mesto in kjer lahko zanje tudi dosegamo ustrezno ceno,« je med drugim še povedal Kržan.
Pogovore je sicer vodil Borut Hočevar s Financ, pogovor s predsednikom uprave Trima pa Peter Frankl.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
