Kaj vam preostane, ko vam jo zagodejo obrtniki?
Na naše uredništvo so se v zadnjem obdobju obrnili trije bralci, ki so naleteli na poslovne goljufije in zavajanja. S tovrstnimi kaznivimi dejani se policija pri svojem delu srečuje zelo pogosto. Na območju Policijske uprave Celje so lani obravnavali 495 takšnih primerov. Če obrtnik dogovorjenega dela ne opravi in ne vrne predplačila, pomeni, da je morda resnično zašel v poslovne težave ali pa je že ves čas naklepal, da bo denar pospravil v svoj žep.
Koliko je poslovnih goljufij, natančno niti ne vemo, ker se jih v številnih primerih oškodovanci zaradi dolgotrajnih postopkov ne odločijo prijaviti. Če pristojne službe ugotovijo, da je res šlo za kaznivo dejanje, storilci, ki so pridobili majhno premoženjsko korist, dobijo denarno kazen ali zapor do enega ali nekaj let. A to še ni nobeno zagotovilo, da bodo oškodovanci res dobili nazaj svoj denar. Najbolje je seveda, če je to mogoče rešiti po mirni poti, z dogovorom med obema stranema, a na žalost to velikokrat ni mogoče.
Najhitrejša in najcenejša možna pot je elektronska izvršba. Ko ni uspešna ali se dolžnik nanjo pritoži, upniku ostane še klasični sodni postopek. Ker so ti postopki dragi in dolgotrajni, se večina ne odloči zanje. Na mestu je namreč vprašanje, ali bomo goljufu, tudi če na sodišču dokažemo svoj prav, sploh lahko kaj vzeli. Previdnost pri izbiri izvajalcev zato ni odveč.
V nadaljevanju predstavljamo tri primere goljufij, na katere so naleteli naši bralci, katerih podatke hranimo v uredništvu. Dve goljufiji sta se končali srečno, tretja veliko bolj tragično. Zadeva se že lep čas vleče na sodišču, zaradi pretkanega goljufa upniku ne kaže nič dobrega.
Čakali na vinil, ki ga ni bilo
Mlad par s Polzele se je odločil za obnovo hiše. Pri dobrem prijatelju se je navdušil nad vinilno talno oblogo. Z njeno dobavo in s polagalcem je imel dobre izkušnje, zato je njegove podatke brez pomisleka posredoval naprej. Ker je šlo za talno oblogo, ki je ni mogoče prosto kupiti v Sloveniji, temveč zgolj v Švici s pomočjo slovenskega zastopnika, je mlad par denar zanjo nakazal izbranemu obrtniku. Ta je v času, ko so čakali na dostavo vinila, opravil vsa pripravljalna dela, a tukaj se je zapletlo. Talnih oblog ni in ni bilo. Najprej se je obrtnik še javljal na klice, kasneje je telefon zvonil v prazno. Ko si je par le priznal, da iz te moke ne bo kruha, je navezal stik s slovenskim uradnim zastopnikom te znamke vinila, ki mu je sporočil, da je z omenjenim izvajalcem prekinil sodelovanje, ker se ni držal dogovorov.
Par ni sedel križem rok. S pomočjo spleta je proučil vse možnosti, ki so jim ostale v takšnem primeru. Na žalost je ugotovil, da jih ni veliko, še posebej takrat, kadar obrtnik nima denarja. A tukaj je bilo nekoliko drugače. Paru je namreč šlo na roko, da je »obrtnik« s popoldansko obrtjo zaposlen v podjetju v posredni državni lasti, kjer so plače zaradi narave dela nekoliko višje in obenem prikazane v celoti. Kljub temu da bi spletno izvršbo par lahko vložil sam, se je za to obrnil na odvetnika. Po nekaj mesecih je bil na računu nakazan celotni denar, vključno s pravnimi stroški, ki so pri tem nastali.
Ta primer se je uspešno končal, ker obrtnik najverjetneje ni bil klasični goljuf, temveč je povsem verjetno zabredel v takšne ali drugačne osebne težave in se nad poslano izvršbo ni pritožil. Če bi to storil, oškodovanemu paru ne bi preostalo drugega, kot da začne sodno pot, za katero, kot pravita mlada starša, se zaradi dolgotrajnih postopkov in stroškov ter nenazadnje tudi tveganja, če bi dolžniku sploh lahko kaj vzeli, ne bi odločila.
Odpeljal posekan les in obdržal denar
Za večino kmetij je les največje bogastvo. Z njim delajo spoštljivo, sekajo le toliko, kot je res treba za zdrav gozd in preživetje. Tako je razmišljal tudi gospodar ene od kmetij v Spodnji Savinjski dolini. Ko so skopneli vsi prihranki in je napočil čas za obnovo dotrajane kmetije, se je odločil, da denar zanjo dobi s sečnjo dreves.
Ker ni več najmlajši in je šlo za večji obseg dela, za katerega je potreboval tudi vso potrebno gozdarsko opremo in mehanizacijo, se je odločil, da bo za delo najel izkušenega gozdarja z ekipo, ki opravlja tovrstne storitve. Na žalost so pri njegovi izbiri pretehtale lepe besede in najugodnejša cena storitve, a po bitki je lahko biti general. Gozdar je res z ekipo posekal dogovorjen del gozda in odpeljal les, a tukaj se je sodelovanje z naročnikom zanj očitno končalo. Malo manj kot deset tisoč evrov, kolikor naj bi prejel za les, mu še do danes – z izjemo nekaj drobiža – ni nakazal.
Ves čas mu je obljubljal, da bo poravnal obveznosti, a jih ni in ni. »Klical me je celo njegov odvetnik, ki mi je rekel, da je bolje, da pristanem na manjši znesek plačila za odpeljan les, ker če se bom odločil za sodno pot, njegovi stranki niti nimajo česa vzeti,« nam je zaupal lastnik gozda, ki je izvajalca prijavil policiji in sprožil sodni postopek, od katerega si, kot pravi, na žalost ne obeta veliko. »Kljub temu da sem ugotovil, da je na ta način ogoljufal še nekatere druge lastnike gozdov, se zdi, da je država na njegovi strani. ›Prevarantski‹ sekalec gozda je naenkrat ostal brez vsega premoženja, kljub temu ga na sodišču zastopajo odvetniki ene najbolj znanih slovenskih odvetniških družb,« ob koncu še dodaja sogovornik, ki prejema zgolj nizko pokojnino, s katero si niti ne more privoščiti odvetnika, temveč koristi brezplačno pravno pomoč.
Po zavajanju prekinili sodelovanje
V naše obrtništvo se je prav tako obrnila gospa, ki del letošnjega poletja ni spala mirno zaradi poslovnega zavajanja, na katerega je naletel njen sin z družino, ki se je odločila, da bo prenovila stanovanje. Na eni za to namenjenih spletnih strani je našla podatke za mizarske storitve v okolici Žalca. Dogovorili so se, da bo obrtnik delo opravil do 17. junija, naročnik mu je vnaprej nakazal dve tretjini denarja.
»Seveda delo ni bilo opravljeno, nihče se ni javljal na telefon, šele po poslanem SMS-sporočilu je končno povedal, da še ni nič narejeno. Po treh tednih od datuma, ko naj bi bilo naročilo zaključeno, je končno dejal, da bo le prišel in pripeljal pohištvo. Spet ni bilo nič. Prišel naj bi v petek, ko se je po treh urah čakanja prikazal z nosilko dejavnosti, verjetno svojo ženo,« je zapisala bralka in dodala, da sta pripeljala samo manjši del naročenega. »Gospa je bila zelo arogantna, nesramna. Dejala je, naj si ostale stvari moj sin naredi kar sam, denarja pa tako nimajo, da bi ga vrnili.«
Naročnik, torej bralkin sin, je prekinil sodelovanje, rekel je, da ne bo nič vzel od omenjenega mizarstva, zato zahteva denar nazaj. »Moram povedati, da je denar res čez nekaj dni dobil povrnjen. To delim s širšo javnostjo, ker sem se odločila, da bom opozorila morebitne naročnike pri tem mizarstvu, da je neresno, lažnivo in zelo nesramno do strank, da ne omenjam tega, koliko živcev smo izgubili, ko smo čakali na pohištvo.« (Foto: Pixabay)
Preberite več v Novem tedniku
