Koliko nas je stalo Cerarjevo potovanje okoli sveta
Predsednik vlade je v zadnjem mesecu prepotoval skoraj cel svet. Na srečanjih je predvsem želel spodbujati vezi naših gospodarstvenikov v tujini in izpostaviti pomen nadzora meja. V oči pa bode dejstvo, da se v ZDA ni srečal z nobenim pomembnejšim predstavnikom ameriških oblasti. Simon Rosc, Matej Klarič, foto: sta, Vlada.si

V LONDONU ZA STROŽJI NADZOR ZUNANJE MEJE
Pred dvema tednoma se je Cerar mudil na obisku v Londonu pri britanskemu predsedniku vlade Davidu Cameronu, kjer sta največ časa namenila begunski krizi. Zavzela sta se za strožji nadzor zunanjih mej EU med Grčijo in Turčijo in boljše sodelovanje vseh članic na področju obveščevalnih služb. Cameron je Cerarju predstavil tudi britanske predloge o reformah EU. Zavzel se je za spodbujanje konkurenčnosti, zaščito enotnega trga, večjo krepitev vloge nacionalnih parlamentov in omejevanje socialnih pravic za priseljence iz drugih držav članic. Priseljence, ki v šestih mesecih ne bi našli službe, bi poslali nazaj domov, za pravice, ki jih britanski državljani dobijo z zaposlitvijo, pa bi morali priseljenci čakati kar štiri leta. Britanija tudi še vedno nasprotuje vstopu v območje evra. Slovenski premier se je strinjal z večino izraženih zahtev, izpostavil pa je, da Slovenija nasprotuje pravici do veta. Glede dodeljevanja socialnih pravic sta se premierja strinjala, da gre za občutljivo področje, še zlasti v okviru aktualnih ekonomskih migracij. Prvi resni pogovori o britanskih predlogih naj bi se začeli ta mesec. Maja prihodnjega leta bo v Britaniji potekal tudi referendum o članstvu v EU, kar Cameron izrablja kot sredstvo močnega pritiska na EU, da bodo prisluhnili njegovim predlogom.
121 tisoč evrov je Cerar je v dobrih 14 mesecih porabil za svoja potovanja. 75 tisoč evrov je Bratuškova v skoraj 18 mesecih porabila za potovanja. 97 tisoč evrov je Janša je v nekaj več kot 13 mesecih porabil za potovanja.
CERAR Z DELEGACIJO NA KITAJSKEM
V začetku prejšnjega tedna je Cerar z večjo delegacijo odpotoval na Kitajsko, kjer je v Suzhouju potekalo srečanje 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajske. Cerar se je ob robu vrha sestal s kitajskim kolegom Li Keqiangom. Kot je poudaril, je na sestanku izrazil upanje, da bo Luka Koper postala ključna vstopna točka za kitajske proizvode v Srednjo Evropo. Kot pomembno področje za sodelovanje je omenil tudi gozdarstvo. Li je med interesnimi področji, na katerih si Kitajska želi pospešitve sodelovanja, izpostavil infrastrukturo, logistiko, pridobivanje hidroenergije, turizem in kmetijstvo. Cerar je kitajskega kolega obvestil tudi o kandidaturi nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka za funkcijo generalnega sekretarja OZN. Pred Cerarjevim obiskom je v Slovenijo pripotoval tudi namestnik predsednika kitajske vlade Wang Yang, kar je bil najvišji državniški obisk s kitajske v zadnjih dveh letih, odkar je bilo izvoljeno novo vodstvo.

V BRUSLJU DOGOVOR S TURČIJO
Po Kitajski je Cerar obiskal tudi Bruselj, kjer se je udeležil zasedanja voditeljev držav oziroma vlad držav članic EU in Turčije. Pri tem se je voditeljem EU in Turčije uspelo dogovoriti o skupnem akcijskem načrtu za sodelovanje na področju migracij, ki naj bi zmanjšale število beguncev v EU.
PRED NJIM NA KITAJSKEM TUDI ŽIDAN
Na začetku novembra je bil na obisku na Kitajskem tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Podpisal je protokol, ki bo omogočal večji izvoz iz Slovenije na Kitajsko. Blagovna menjava je letos v prvih osmih mesecih znašala 490 milijonov evrov, od tega pa je slovenski izvoz znašal zgolj 87 milijonov. Slovenija si zato želi pospešiti sodelovanje in izvoz mleka, vina in ostalih prehranskih izdelkov. Podpisan pa je bil tudi sporazum o sodelovanju na področju gozdarstva in gozdno-lesne verige. Poudarjena je bila tudi želja po večjem številu kitajskih turistov v Sloveniji. Njihovo število sicer narašča, toda ne v tolikšni meri, kot bi si lahko želeli. Letos bo namreč število Kitajcev, ki potujejo v tujino, preseglo 100 milijonov.

V PARIZ IZ SKRBI ZA PODNEBJE
Cerarja je med popotovanjem po svetu na zadnji dan novembra v Pariz zvabila podnebna konferenca, kjer se je na odprtju te zbralo več kot 150 svetovnih voditeljev, na kateri naj bi do 11. decembra oblikovali nov globalni podnebni dogovor. Tudi naš premier Miro Cerar je ujel svoj snop žarometov, ki jih je izkoristil zapoziv k dejanjem. »Če ne bomo ukrepali zdaj, bodo obremenjujoči migrantski tokovi, s katerimi se srečujemo danes, kmalu še dodatno okrepljeni zaradi podnebnih sprememb,« je opozoril. Cerar je v nagovoru spomnil, da so se svetovni voditelji zbrali v izrednem času. Iztekajoče se leto so zaznamovala varnostna vprašanja, težave zaradi podnebnih sprememb in migrantska kriza, kot je doslej še nismo videli. »Ti med seboj povezani globalni izzivi pozivajo k hitremu sprejemu obsežnih zavez za ohranitev tega planeta za prihodnje generacije,« je v nagovoru poudaril premier.
V MESTU LJUBEZNIJO NA ŠTIRI OČI
Je pa Cerar ob podnebni konferenci imel čas tudi za srečanja na štiri oči. Tako je v Parizu izpostavil zelo resen pogovor z vietnamskim premierjem o razvoju gospodarskega sodelovanja. »Slovenija je lahko transportno okno za Vietnam in druge azijske države v Srednjo in Vzhodno Evropo prek Luke Koper,« je Cerar ponazoril možnosti sodelovanja. Poleg tega se je premier posebej sestal z makedonskim predsednikom, potem ko je v nedeljo s kolegi iz EU govoril o tem, da je treba podpreti makedonska prizadevanja na njihovi meji z Grčijo za vzpostavitev učinkovitega nadzora nad prehodom migrantov in preprečitev nedovoljenih migracij. V Parizu pa je Cerar s hrvaškim kolegov odprl še novo poglavje pogovorov o vprašanju postavljanja tehničnih ovir na slovensko-hrvaški meji, pri čemer je ponovil, da je hrvaškemu kolegu zagotovil, da Slovenija ne bo postavljala ovir na spornih točkah.
PO OBLAK V ZDA
Po Parizu je bil čas za skok čez veliko lužo. V Združenih državah Amerike so ga čakale štiri postojanke, a tja ni odpotoval sam, ampak v ugledni družbi gospodarstvenikov in drugih visokih predstavnikov. Od 1. decembra pa do včerajšnjega dne je Cerar z druščino obiskal New York, Boston, San Francisco in Seattle. Iz premierjevega kabineta so sporočili, da je namen delovnega obiska, med katerim bodo potekala srečanja s predstavniki nekaterih ključnih podjetij, kot so IBM, EMC, Oracle, Cisco in Microsoft, na področju informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij predstaviti Slovenijo kot eno perspektivnejših razvojnih priložnosti za združevanje inovativne uporabe digitalnih tehnologij ter storitev na vseh ravneh delovanja – državljanov, države in družbe. Eden najplodnejših sestankov je bil gotovo v Bostonu, kjer se je premier v hotelu Mandarin sestal s predstavniki ameriške korporacije EMC, ki se ukvarja s shranjevanjem informacij. Ob tej priložnosti so podpisali pismo o nameri, v katerem EMC izraža interes za sodelovanje pri projektu državni računalniški oblak (DRO).
KAKO (NE)POMEMBNI SMO
A kako pomemben je v resnici obisk slovenskega premierja v gospodarskih velesilah in kakšno korist lahko ima od tega slovensko gospodarstvo? Na prvi del vprašanja je dovolj zgovoren odgovor, da Cerarja v ZDA na primer ni sprejel nihče od državnih predstavnikov, tudi v nekaterih korporacijah se za naš obisk niso zmenili kaj dosti. Zato smo za mnenje, kaj lahko Sloveniji prinesejo tovrstni obiski, vprašali nekdanjega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki je za naš časopis zapisal: »Učinek takšnih obiskov je odvisen predvsem od tega, kako dobro so pripravljeni. Če je v pripravo vključeno gospodarstvo in če se uspe zagotoviti obisk pri ključnih političnih in gospodarskih predstavnikih tuje države, potem je obisk lahko zelo smiseln in ima tudi dobre konkretne rezultate. Navsezadnje politika odpira vrata slovenskemu gospodarstvu v drugo državo prav prek stikov z najvišjimi predstavniki države. Ko sem potoval s Pahorjem in gospodarstveniki, je bilo običajno, da so nas sprejeli tudi predsednik vlade, resorni ministri in predstavniki gospodarstva v odvisnosti od želja podjetnikov. Predvsem pa so morala izkazati interes za srečanje slovenska podjetja. Nenavadno, po svoje pa tudi zgovorno se mi zdi, da tokrat premierja Cerarja na njegovi poti v ZDA ni sprejel noben visok politični predstavnik ZDA. Če drži, da so tudi ob obisku Microsofta doživeli sprejem le na ravni podpredsednika korporacije, je tudi to zgovorno. Mogoče pa je prav Bill Gates s svojo odsotnostjo pokazal, kakšen pomen pripisuje slovenski delegaciji in kakšen učinek od tega obiska pričakuje.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se