##IMAGE-2215752##

Ko se začne kurilna sezona, se poveča tudi število požarov na objektih. Prav letošnjo zimo se zdi, da jih je še posebej veliko, zato smo poskušali raziskati, kaj je najpogostejši vzrok požarov. Najprej smo se obrnili na Urad RS za zaščito in reševanje, izpostavo Brežice, kjer razpolagajo s podatki o številu požarov. In ti podatki kažejo, da so bile naše domneve pravilne. Kot nam je povedala vodja izpostave Zdenka Močnik, so v letu 2008 v Posavju skupaj na stanovanjskih in drugih nestanovanjskih objektih zabeležili 56 požarov, kar je v povprečju 4 do 5 na mesec, letos pa so jih samo v mesecu januarju zabeležili 12. Poleg tega beležijo še nekaj požarov v industriji in kar precejšnje število - sicer nepotrebnih intervencij - v podjetju Vipap Krško. Prav zaradi slednjih je bilo lani tudi največ intervencij zabeleženih v krški občini - 118, v brežiški 16, v sevniški 5 in v občini Kostanjevica na Krki le ena, skupaj je torej bilo v letu 2008 v Posavju 140 požarov.

Samo v prvem mesecu letošnjega leta pa so na ReCO v Brežicah zabeležili 10 požarov na stanovanjskih objektih in 2 na nestanovanjskih objektih, 3 nepotrebne intervencije v drugih objektih in 17 nepotrebnih intervencij v Vipapu. Tudi če odštejemo tiste v Vipapu, je bilo največ požarov v krški občini - 9, v brežiški 5, v sevniški eden, v kostanjeviški pa letos še ni gorelo.

V primerih, kjer je bila o požarih obveščena policija in je nastala tudi večja materialna škoda, so kot najpogostejši vzrok izpostavljene napake na dimniških sistemih, nam je povedal Robert Perc s Policijske uprave Krško. Kot je še povedal Perc, kriminalistični tehniki na ogledih na območju Posavja ugotavljajo, da se največje napake pojavljajo na prehodih dimniških cevi skozi stene oziroma strope. Na teh spojih prihaja pri kurjenju do visokih temperatur in segrevanja materiala, taljenja in uničevanja izolacijskega materiala, posledično pa se te visoke temperature na slabših spojih prenašajo na okolico - kuhinjske elemente, lesene strope in podobno, ki slej ko prej zagorijo.

Tudi požaru v Vitni vasi, o katerem smo poročali in je povzročil precejšnjo materialno škodo, je botrovala slaba dimna napeljava.

Policisti še ugotavljajo, da je v Posavju, kjer je bila zaradi požara povzročena večja materialna škoda, prišlo do požara pri pečeh na trda goriva. Vendar pa Perc poudarja, da le kakovostna in strokovna montaža peči in dimnika oziroma dimniške tuljave zagotavlja varno kurjenje - ne glede na to, ali gre za peč na trda goriva ali na druge derivate - zemeljski plin, utekočinjen plin, kurilno olje.

Kot kažejo podatki posavskih policistov, je nekaj dimniškim požarom, kjer so se vžgale saje, botroval neočiščen dimnik ali slabo vzdrževan dimnik. V teh primerih sicer ni nastala večja premoženjska škoda, ker so oškodovanci in/ali gasilci požar uspeli pravočasno pogasiti ali vsaj lokalizirati, preden se je razširil na okolico - lesene dele ostrešja ali kuhinjske elemente - in zato ni povzročil večje škode. Torej je pametno in koristno upoštevati določbe iz Zakona o dimnikarski službi. Če tudi ne verjamete v stari rek, da dimnikar »prinese srečo«, mu nikar ne zapirajte vrat in mu omogočite čiščenje, saj bo to najmanj, kar lahko storite, da obvarujete svojo hišo pred požarom.

Perc namreč še opozarja, da nestrokovna montaža oziroma izgradnja dimniških sistemov in peči ter neredno vzdrževanje, čiščenje in servisiranje lahko povzročijo slabši vlek in izgorevanje, zaradi česar se lahko v prostoru poveča koncentracija smrtno nevarnih plinov. Posledice so lahko tragične.