Krka in Krška jama sta med ljubitelji neokrnjene narave že dolgo priljubljeni, a odkar je to jesen na male ekrane prišla nadaljevanka Reka ljubezni, je tam polno izletnikov.

»Ob nedeljah, ko je lepo vreme, je tukaj okoli Krške jame prava procesija,« pojasni predsednik Turističnega društva Krka Slavko Pajntar - Pinki. »Ljudje pridejo samo zato, ker jih zanima, na katerih lokacijah se snema nadaljevanka. Opažamo, da mnogi od njih sploh ne gredo v jamo,« doda.

Reka ljubezni je na Krko prinesla novo energijo, pa tudi zagon, s katerim se domačini lotevajo turističnih projektov. Ta trenutek tam še ni mogoče dobiti spominkov, povezanih z nadaljevanko, a v prihodnje naj bi se to spremenilo, saj že potekajo pogovori med domačini in ustvarjalci priljubljene nadaljevanke. »Radi bi naredili kakšno razglednico, magnetke na to temo, bomo videli, kaj se bomo dogovorili,« reče Pinki, ki je bil koordinator med produkcijsko ekipo in domačini že kakšnega pol leta pred snemanjem.

»Na terenu smo iskali zanimive lokacije, potem je bilo treba najti lastnike parcel, se dogovoriti, kje točno se bo kaj posnelo. Večji del lokacij smo res našli na Krki, okoli 10 odstotkov pa v okolici. Na primer gasilski dom so posneli v Velikem Gabru, ker naš ni bil najbolj primeren, saj je v sklopu družbenega doma poleg šole.«

Domačini so snemanje sprejeli z navdušenjem, nekateri od njih sodelujejo kot statisti, tudi Pinki. »Aprila ali maja smo imeli avdicijo in takrat so starši prijavljali v glavnem svoje otroke, mislim, da jih je bilo okoli 100. No, odraslih pa zdaj včasih zmanjkuje,« pove, zadovoljen, ker naj bi nadaljevanko pri njih snemali še nadaljnja tri leta.

NELJUBI ZAPLETI

Nekaterim navdušencem omenjene nadaljevanke si je uspelo ogledati snemanje na terenu, čeprav je to bolj izjema kot pravilo. Ula Podostršek iz Pro Plusa je pojasnila, da bi sicer gledalcem radi omogočili obisk in druženje z igralci, vendar to ni vedno mogoče. Predvsem snemanje na prostem je zahteven proces, ki zahteva zelo natančno organizacijo. »Vsi detajli so predvideni, vračunani, preračunani. In vedno znova nas doletijo nepričakovani zapleti – sosed seka drva, orje, avioni brenčijo nad nami, komarji nas napadajo, preseneti nas ploha …«

Gledalci so bolj zaželeni v studiu v Ljubljani, saj je manj zunanjih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek snemanja. »Ob obisku jih peljemo skozi studio, da v živo vidijo scenografije, ki so jim tako poznane s TV-ekranov. V živo lahko spremljajo snemanja in na koncu spoznajo svoje najljubše igralce.«

In kaj snemalna ekipa meni o domačinih? »Sodelovanje z domačini je super, ne bi si mogli zamisliti prijaznejših in bolj srčnih ljudi.«

KRŠKA JAMA

Tudi če na Krki nikoli ne bi posneli nobene nadaljevanke, je to kraj, ki je vsekakor vreden obiska. Če ste že tam, nikakor ne bi smeli mimo Krške jame, ki leži nad izvirom reke Krke in je za turiste odprta od leta 1996. V preteklosti je večkrat ponudila zavetje domačinom, o čemer govori tudi Jurčičeva povest Jurij Kozjak, sicer pa je o tej jami v 17. stoletju pisal že Janez Vajkard Valvasor.

Dobrih 3.000 obiskovalcev si jo ogleda vsako leto, večinoma so to upokojenci, otroci iz vrtcev in šolske skupine. »Prednost naše jame je, da je lahko dostopna, saj je vodoravna in brez stopnic,« razloži predsednik turističnega društva. Obiskovalci se skupaj z vodičem podajo na okoli 200 metrov dolgo pot, ki se konča pri sifonskem jezeru (skupna dolžina danes raziskanih podzemnih rovov je 490 metrov), in v tem času izvejo veliko informacij o nastanku jame, kapnikih, jamskih živalih, še posebno človeški ribici.

V podzemskem svetu reke Krke živi sedem kopenskih in 31 vodnih vrst jamskih živali, s čimer se uvršča med 20 najbogatejših na svetu.

PODOBE V KAMNU

Ko smo po jami hodili mi, je bila tam ravno skupina sedmošolcev OŠ Tržič. Radovedni šolarji so vodiča Pinkija zelo pozorno poslušali, ko jim je govoril o tem, kako so v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja iz jame odnašali kapnike. Dobesedno izropali so jo. Tujci, ki so se prihajali potapljat, pa so domov nosili celo človeške ribice.

Pozorno oko in veliko domišljije je bilo opaziti pri vodiču, ko je začel kazati podobe na skalah: sfinga, angelček, pes, slon … Če bi še nekaj časa ostali v jami, bi jih verjetno našli še več. Izvemo, da v času nalivov iz jame bruha podzemna voda.

Ko pridemo ven, vodič pokaže na bližnjo brežino. »Vidite tisto podrto drevo? To je delo bobrov. Zdaj, ko bomo jamo zaprli, nas čaka kar nekaj dela, da spet uredimo okolico,« reče vodič.

Krška jama je odprta od 1. aprila do konca oktobra, potem pa jo zaprejo zaradi zimovanja netopirjev.

ZNAMENITOSTI

Na Krki si je vredno pogledati tudi druge lepote: izvir Poltarice (nad njo je jama Poltarica, ki ni turistično urejena, ogledati si jo je mogoče v spremstvu jamarjev Jamarskega kluba Krka), baročno cerkev sv. Kozme in Damijana iz leta 1757, središče kraja, kjer stoji Javornikov mlin, v dogovoru s turističnim društvom se lahko podate na kmetijo Zabukovec in v pekarno Mišmaš, zanimiv je tudi vodnjak v bližnji vasi Gabrovčec. Mnogi turisti Krko obiščejo sočasno kot Muljavo, kjer stoji domačija Josipa Jurčiča.

DOGODKI

Najbolj znan dogodek na Krki je tradicionalni majski spust s kajaki in kanuji (letos je bil že 41.), v marcu pa tam poteka tudi "podaljšek" pohoda po Jurčičevi poti.

Krko je za svoj dom izbralo kar nekaj znanih Slovencev: slikar France Slana, igralec Matjaž Javšnik, dolgoletni predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. Tudi predsednik tamkajšnjega turističnega društva je eden tistih, ki se je priselil v ta konec Dolenjske. Po naključju. Z ženo sta leta 1990 iskala parcelo, na kateri bi postavila hišo, in znanec jima je omenil, da se ena prodaja v Hočevju (vas nad Krko). Ko sta prišla na ogled, sta se zaljubila v pokrajino in ostala.

Članek je bil objavljen v prilogi Živa 26. oktobra 2017.

Arhiv Dolenjskega lista