FOTO: Valvasor kot zemljiški gospod
Včeraj se je na grad Bogenšperk po 335 letih vrnil Valvasorjev lastnoročno napisan urbar, ki ga sicer hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Original je bil na ogled v času predstavite knjige Zemljiški gospod Janez Vajkard Valvasor in njegov urbar, ki jo je napisal Boris Golec iz Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, uredil pa Jure Volčjak iz Arhiva Republike Slovenije, na gradu pa bo ostala replika.
Gradova Bogenšperk, kjer je nastala Slava vojvodine Kranjske, Črni potok in tedaj že porušeni Lihtenberk je Valvasor s svojo 14-letno ženo Ano Rozino Graffenweger kupil leta 1672. Od teh posesti se je močno zadolženi Valvasor poslovil dve desetletji pozneje. Graščini je prodal jeseni 1692, se nato preselil v Krško in leto zatem v Krškem tudi umrl.
V življenjepisih in drugih obravnavah življenja ter dela kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693) je ostalo precej pavšalno obdelano vprašanje: kako je gospodaril na posesti gradov Bogenšperk, Lihtenberk in Črni potok. Gre za dve desetletji, od leta 1672 do 1692, ki štejeta za njegovo najbolj ustvarjalno življenjsko obdobje.
Zelo dragocen vir za spoznavanje Valvasorja kot zemljiškega gospoda je njegov lastnoročni nedatirani urbar za posest Bogenšperk in Lihtenberka, ta je nastal okoli leta 1680, z dvema prilogama na samostojnih listih. Po obliki in vsebini je skromen, je pa to edini urbar iz časa Valvasorjevega gospodarjenja na Bogenšperku in najstarejši ohranjeni urbar za bogenšperško posest.
Vsebino je glede na način podajanja mogoče razdeliti na dva dela. V prvem je po krajevnih enotah popisal podložnike ter plačnike gozdnine in odvetščine, v drugem pa govori pa o gornini, desetini, ribolovu, dominikalni posesti, podložnikih, tlaki in davčnih obveznostih, kar v urbarje praviloma ne sodi.
