Od gasilk do programerk: ženske rušijo stereotipe v "moških" poklicih
Včasih so bile inženirka, avtomehaničarka, poklicna voznica ali vojakinja besede, ki so sprožile posmeh, dvom ali presenečenje. Danes pa vse več žensk vstopa v tradicionalno moške poklice – ne zato, da bi dokazovale svojo vrednost, ampak ker jih ti poklici iskreno zanimajo. Svoje delo opravljajo z enako zavzetostjo kot moški in s tem rušijo predsodke, ki se še vedno tiho držijo nekaterih delovnih mest.

Čeprav se zdi, da živimo v času, ko so vrata do poklicev odprta za vse, ne glede na spol, realnost kaže, da so nekateri poklici še vedno zaznamovani s spolnimi stereotipi. Poklici, kot so gradbeništvo, informatika, elektrotehnika, transport in gasilstvo, so še vedno v veliki meri domena moških. A številke se počasi spreminjajo.
Stereotipi še niso stvar preteklosti
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se delež žensk v tehničnih poklicih resda povečuje, vendar počasneje, kot bi si želeli. Največji razkorak med spoloma je še vedno opazen na področjih, kot so informatika, elektrotehnika in gradbeništvo, kjer dekleta predstavljajo le okoli 10 do 15 odstotkov dijakinj oziroma študentk.
V poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko (t. i. STEM področja), delež zaposlenih žensk ostaja relativno nizek – v tehniških in tehnoloških vedah je denimo med raziskovalci le okoli 20 % žensk. Čeprav se številke počasi izboljšujejo, so ženske v teh panogah še vedno precej manj zastopane kot moški.
»Nisem gasilka zato, ker hočem biti izjema, ampak ker je to zame življenjski klic.«
Tina, poklicna gasilka iz osrednje Slovenije, je ena izmed redkih žensk v svoji enoti. Delo opravlja že sedem let in pravi, da je bil začetek težak – ne zaradi dela, temveč zaradi predsodkov: »Ko sem se pridružila enoti, sem slišala vse mogoče – da sem prešibka, da bom ovirala ekipo, da me bodo morali reševati, ne pa jaz druge. Ampak po prvi resni intervenciji so se pogledi spremenili. Dokazala sem, da zmorem, in danes sem enakovreden del ekipe.«

Takšne zgodbe se ponavljajo – ženske vstopajo v »moške« poklice z odločnostjo in strastjo, a morajo najprej dokazati, da tja tudi »spadajo«. Medtem moški v tradicionalno »ženskih« poklicih, kot sta vzgojitelj ali medicinski tehnik, pogosto doživijo manj institucionalnih ovir, čeprav se tudi oni soočajo s predsodki – a družbeno jih manj pogosto spodbijajo pri opravljanju njihovega dela.
Na gradbišču z visokošolsko diplomo
Tudi gradbeništvo ostaja precej moško področje, a ne več izključno. Mlada inženirka gradbeništva Nina je svojo pot začela kot edina ženska v razredu. Danes vodi manjše projekte in se ne pusti zmesti zaradi opazk: »Na terenu sem pogosto edina ženska. Včasih dobim čuden pogled, še posebej od starejših izvajalcev, a ko začnemo delati in vidijo, da obvladam načrte in tehnologijo, se odnos hitro spremeni. Znanje nima spola.«
Nina poudarja, da se že v izobraževalnem sistemu vzpostavljajo razlike: »Dekleta pogosto nimajo vzornic. Če ne vidiš, da ženske lahko delajo v takih poklicih, si težko predstavljaš, da bi sama bila del tega sveta.« Zato je izpostavljanje uspešnih žensk v teh panogah ključnega pomena za spodbudo prihodnjim generacijam.
V IT svetu je veliko prostora za ženske – a še vedno premalo priložnosti
Informatika je danes eden najbolj iskanih poklicev, a tudi eden najbolj spolno neuravnoteženih. Ženske predstavljajo manj kot 20 % vseh zaposlenih v IT sektorju v Sloveniji, kar pomeni, da so bistveno pod zastopanjem moških kolegov. Tiste, ki se odločijo za to pot, pogosto poročajo o dvomih v svoje sposobnosti s strani sodelavcev in nadrejenih.
Maruša, razvijalka programske opreme, pravi, da je morala večkrat dokazovati, da njeno znanje ni nič manjše od znanja njenih moških kolegov: »Na tehničnih sestankih so me na začetku pogosto spregledali. Zdaj vodim ekipo in sem mentorica mladim programerkam. Želim si, da bi v prihodnje več deklet dobilo pogum za ta poklic, saj je izjemno ustvarjalen in ponuja odlične možnosti za napredovanje.« Po njenem mnenju so spremembe mogoče le, če bo več žensk zavzelo vidnejše vloge v razvoju, vodstvu in raziskovanju – ne kot izjeme, ampak kot pravilo.
Vzgoja in sistemske spremembe so ključ
Strokovnjaki opozarjajo, da so predsodki o »moških« in »ženskih« poklicih globoko zakoreninjeni že v otroštvu. Še vedno se deklice spodbuja k nežnosti, skrbi za druge, k učenju jezikov, fantke pa k tehniki, reševanju problemov in uporabi orodij.
Če želimo spremembe, moramo začeti pri osnovni šoli – pri poklicni orientaciji, pri učbenikih, pri predstavitvah poklicev. Poklici naj ne bodo predstavljeni v stereotipnih vlogah. Poleg tega morajo imeti dekleta dostop do mentorskih programov, kjer jim ženske iz teh poklicev predstavijo svojo pot, večkrat poudarjajo strokovnjaki na področju sociologije.
Tudi različne organizacije, ki se ukvarjajo z enakostjo spolov, opozarjajo, da ženske v tradicionalno moških poklicih pogosto naletijo na tako imenovani »stekleni strop« – nevidno oviro, ki jim otežuje napredovanje v vodstvene položaje, kljub temu da imajo ustrezno izobrazbo, znanje in izkušnje. Ta pojav je dobro prepoznan tudi v Sloveniji, kjer ženske ostajajo izrazito manj zastopane na najvišjih položajih v gospodarstvu, znanosti in tehniki.

Zakaj ženske prinašajo dodano vrednost v teh poklicih?
Raziskave kažejo, da raznolikost v ekipah – tudi spolna – prinaša boljše rezultate, večjo inovativnost in boljšo klimo. Ženske pogosto v ekipo prinašajo drugačen način reševanja problemov, več empatije in večjo sposobnost timskega dela. Obenem pa lahko prispevajo k boljši komunikaciji znotraj ekip, večji čustveni inteligenci pri vodenju projektov ter k večji osredotočenosti na uporabnika oziroma naročnika. A kljub temu je pomembno, da ženske ne postanejo »kvote«, temveč da dobijo enakovredno možnost za uspeh – brez podcenjevanja, brez zaščitništva in brez »dokazovanja«, da si zaslužijo biti tam.
Poti naprej: več spodbude, manj predsodkov
Spreminjanje družbenih norm zahteva čas, a številne pobude že nastajajo. Programi za promocijo tehničnih poklicev med dekleti, karierni sejmi z zgledi uspešnih žensk, mentorstvo, spodbujanje samopodobe deklet v osnovni šoli ter ozaveščanje učiteljev in staršev so koraki v pravo smer.
Hkrati mora tudi delodajalski svet narediti korak naprej – z vključujočo kulturo, raznolikimi kadrovskimi praksami in ničelno toleranco do spolne diskriminacije. In predvsem – s pripravljenostjo, da se vodstvene vloge dodeljujejo glede na sposobnosti, ne glede na spol.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se