Brežiška HE bo najtrši oreh
Hidroelektrarna Blanca bo šla v pogon to jesen, dela na HE Krško so kljub nekaj lanske zamude in letošnje zmrzali, ki je za pol meseca ustavila gradbišče, v mejah načrtovanih rokov, pri načrtih za HE Brežice pa se zatika. O novih rokih v postopku za sprejem uredbe za HE Brežice z enoletno zamudo so se v najširši sestavi včeraj v Brežicah pogovarjali na seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi.
Državnega prostorskega načrta (DPN) za predzadnjo elektrarno v verigi ne bo moč sprejeti do letošnjega julija, kot je bilo načrtovano zaradi dinamike gradnje in vladnega sklepa, da se veriga z Mokricami zaključi 2015. Predsednik Odbora za hidroelektrarne Niko Galeša je na seji pred dvema mesecema od pobudnika in skrbnika DPN, kar je direktorat za energijo na gospodarskem ministrstvu, zahteval pospešene aktivnosti in predstavitev novih realnih rokov za sprejem uredbe o HE Brežice. Včeraj je dobil odgovor, da niti nov popravljen datum na junij 2010 ni zagotovilo za sprejem uredbe, saj se lahko v postopku kaj zakomplicira. ''Zaradi delujoče krške nuklearke je umeščanje brežiške elektrarne izredno zahtevno. V postopek bo, ker gre pri vodi za čezmejni vpliv, vključena tudi Hrvaška. Dokler ne bodo rešena vsa odprta vprašanja, DPN ne bo sprejet,'' je opozoril dr. Darij Krajčič iz direktorata za okolje.
Niko Galeša je včeraj spomnil, da je dr. Brilej z Inštituta Jožef Stefan in eden nosilcev študije glede umeščanja brežiške elektrarne svaril: ''Dokler deluje nuklearka, pozabite na HE Brežice1.'' V mislih naj bi imel poplavno ogroženost jedrskega objekta. Vendar je Cveto Kosec iz gospodarskega ministrstva zanikal, da bi znanstvenik tako ostro postavil problem. Povedal je, da v študiji o Brežicah takšnega zaključka ni. Proučili so jo tudi v Nek in dali pobudo, da se v okviru DPN Brežice predvidi nasip, ki bo njihov objekt branil pred visokimi vodami.
Podatke iz študije za HE Brežice bodo zaradi nuklearke v teku leta ratificirali na hibridno hidravličnem modelu. V recenziji je dopolnjen osnutek DPN in občinam bodo kmalu predstavljene ugotovitve. Februarja bo zaključeno okoljsko poročilo, ki bo dano v mnenje Hrvaški. Konec poletja je predvidena javna razgrnitev načrta, ki bo sočasno v Sloveniji in na Hrvaškem. Hrvate najbolj skrbi poplavna ogroženost Zagreba , zato bodo pozorni na predvidene razlivne površine ob reki na slovenski strani. Po delovnih kontaktih, ki jih vodi okoljsko ministrstvo s hrvaškimi pristojnimi organi, ni pričakovati nesodelovanja ali namernega zavlačevanja v postopku pridobivanja njihovega mnenja, je dejala Vesna Kolar Planinšič.
