A. K., arhiv DL

A. K., arhiv DL

Komisija DZ za nadzor javnih financ je včeraj razpravljala o revizijskem poročilu računskega sodišča o izbiri lokacije odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) iz lanskega leta. Komisija od revidirancev v roku dveh mesecev pričakuje terminski načrt za odpravo nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče.

Računsko sodišče je revizijo poslovanja pri izbiri lokacije odlagališča NSRAO v obdobju od leta 2005 do 6. januarja 2011 objavilo konec lanskega junija, porevizijsko poročilo, v katerem je presojalo popravljalne ukrepe, pa je računsko sodišče objavilo oktobra lani. Takrat so revizorji ocenili, da so Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), okoljsko ministrstvo in vlada le deloma izpolnili zahteve računskega sodišča.

Člane komisije je v včerajšnji razpravi zanimalo predvsem, kakšni so stroški razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in izgradnje odlagališča NSRAO ter kako daleč je izgradnja odlagališča, kako tečejo pogovori s sosednjo Hrvaško o odlagališču in vprašanje izplačevanja nadomestil zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta.

Po pojasnilih direktorja ARAO Vladislava Krošlja je projekt v fazi, ko pričakujejo potrditev investicijskega programa za odlagališče NSRAO, ki bo stal na Vrbini pri Krškem. Po potrditvi investicijskega programa sledi pridobivanje dokumentacije in gradbenega dovoljenja, zatem sama gradnja NSRAO.

Investicijski program za odlagališče NSRAO po njegovih besedah podrobno opredeljuje stroške projekta, tudi 26 milijonov evrov dosedanjih stroškov, pa tudi stroškov priprave in izgradnje projekta ter posrednih netehničnih stroškov, kar skupaj znese okoli 120 milijonov evrov brez davka.

Celotni stroški razgradnje Neka in izgradnja odlagališča NSRAO so po sedanjih izračunih po Krošljevih besedah ocenjeni na približno dve milijardi evrov.

Ob tem je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Igor Šalamun pojasnil, da gre pri omenjenih dveh milijardah evrov za strošek, ki odpade na obe lastnici Neka, torej tako na Slovenijo kot Hrvaško. Na slovenski sklad, kamor se stekajo sredstva za razgradnjo Neka, tako odpade polovica, torej okoli milijarda evrov.

Doslej se je sicer v sklad Nek po Krošljevih navedbah steklo nekaj manj kot 150 milijonov evrov.

Glede s strani revizorjev ugotovljenih nepravilnosti o izplačilu nadomestil zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta je državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Marjeta Peterlin pojasnila, da ministrstvo skupaj z upravo za jedrsko varnost pripravlja novo uredbo o merilih za določitev višine nadomestil.

Ta uredba bo po njenih pojasnilih nadomestila staro, v njej pa bo upoštevano mnenje in napotila računskega sodišča. Upoštevana bo omejena raba prostora za odlagališča in se bo krožno območje omejene rabe skladno s priporočili ustrezno zmanjšalo, ravno tako se bo za posamezno lokalno skupnost upoštevalo samo eno nadomestilo in se ne bo več izplačevalo nadomestilo za izvajanje terenskih raziskav lokalnim skupnostim za bodoče jedrske objekte, je naštela Peterlinova in dodala še, da bo uredba predvidoma sprejeta do konca letošnjega leta.

Glede reševanja vprašanja razgradnje Neka in izgradnje odlagališča skupaj s Hrvaško pa je Šalamun dejal, da imata slovenska in hrvaška stran različne poglede. Med drugim Slovenija meni, da je treba problem izgradnje odlagališča rešiti pred iztekom življenjske dobe Neka, medtem pa se hrvaška stran zavzema, da se to rešuje po zaprtju Neka.