##IMAGE-3325396##

»Nova dajatev bi dejansko ogrozila tudi poslovanje za naslednje leto in pod vprašaj se postavlja zaposlitev 500 ljudi v podjetju in še najmanj 80 zaposlenih v storitvenih dejavnostih, ki so neposredno vezani na proizvodnjo papirja,« je na nedavnem srečanju v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) povedala Jožica Stegne, članica uprave krškega Vipap Vidma.

Tam je bil tudi prvi mož mirnske Dane Marko Hren, ki je o napovedanih dajatvah za sladke pijače rekel: »Vsem nam in našim lastnikom signali zdajšnjih ukrepov vlade postavljajo vprašanje, ali je sploh še smiselno vlagati v podjetje ali pa raje pustiti to panogo in preseliti denar nekam drugam...«

Načrti vlade bodo po prepričanju GZS najbolj obremenili energetsko intenzivna podjetja in industrijo brezalkoholnih pijač. Skupaj bo prizadetih več kot 100 podjetij v Sloveniji, od tega več kot 70 energetsko intenzivnih, številni proizvajalci brezalkoholnih pijač, k temu pa je treba prišteti še podjetja, ki z njimi poslovno sodelujejo.

»Največji paradoks pri tem je, da je energetsko intenzivna industrija z lastnimi investicijami v zadnjih letih med vsemi panogami najbolj zmanjšala izpuste CO2 v okolje (njen delež se je zmanjšal na samo 14 odst. vseh izpustov v državi), kljub temu pa vlada z novimi ukrepi namerava dodatno prizadeti in s tem kaznovati prav to vejo gospodarstva. Energetsko intenzivnim podjetjem v tem hipu grozijo tri višje dajatve: konec oprostitev plačila dajatve za izpuste CO2 (kar bi za imetnike kuponov ETS pomenilo dodatno obdavčitev izpustov CO2 - unikum v Evropi), višji prispevki za OVE in SPTE in dodatni prispevek za učinkovito rabo energije (URE),« je opozorila Tajda Pelicon iz GZS.

Industriji brezalkoholnih pijač pa že tretjič v zadnjih dveh letih vlade grozijo s trošarinami na sladke pijače. »Paradoksov pri tem ukrepu je več. V zadnjih letih se debelost povečuje, poraba tovrstnih pijač pa drastično zmanjšuje. Poleg tega ta industrija porabi le tretjino sladkorja v državi, torej je ukrep diskriminatoren. O diskriminatornosti ukrepa zgovorno priča dejstvo, da vino, ki ga bodo pridelovalci letos morali zelo sladkati, sploh ni obremenjeno s trošarinami, sokovi pa bi po novim bili. Mar vlada želi sporočiti ljudem, naj pijejo alkohol namesto sokov?«

Gospodarstveniki še trdijo, da naj bi vlada s temi dajatvami iz energetsko intenzivnih podjetij izčrpala 30 milijonov evrov, kolikor so vredne letne plače do tisoč delavcev v teh panogah.

»Vlado dodatno pozivamo, naj v boju proti sivi ekonomiji z nižjimi dajatvami vrne od kršiteljev pobran denar v gospodarstvo, kot so to storili na Hrvaškem, ne pa da s sicer upravičenim bojem proti sivi ekonomiji zgolj polni javne blagajne. Prav tako pozivamo vlado, naj ob dodatnih dajatvah pri manj obdavčenih oblikah dela hkrati zmanjša dajatve na plače pri rednih delovnih razmerjih in tako pripomore k odpravi zaposlitvenega krča. Ne pa da tudi s temi bremeni samo polni proračun in tako dodatno izčrpava gospodarstvo,« so še poudarili v sporočilu za javnost.