Profimedia

Svoboda je po tem, ko je DZ izglasoval posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih, sporočila, da je pravo vprašanje, ali državljani želijo, da država ostane članica Nata. To jih namerava Svoboda vprašati na referendumu, predlog zanj bodo vložili naslednji teden, so napovedali.

Za nekatera vprašanja je morda bolje, da ostanejo neodgovorjena. Najvišjo podporo je zveza Nato namreč uživala na referendumu leta 2003. Takrat so si bile politične stranke glede vstopa enotne, proti članstvu je z aktivno kampanjo deloval le Mladi forum SD in skupine s političnega roba. Kljub temu je kar tretjina volivcev članstvu nasprotovala, 66 odstotkov pa ga je podpiralo.

Podpora zavezništvu v Sloveniji vztrajno pada

Od takrat je podpora zvezi Nato med slovensko javnostjo le še padala. Nižjo podporo so Natove meritve javnega mnenja beležile le še v Črni Gori.

V raziskavi, objavljeni v Natovem letnem poročilu za leto 2021, je članstvo v zavezništvu podpiralo 62 odstotkov vprašanih Slovencev, proti bi jih glasovalo 26 odstotkov.

V letnem poročilu za leto 2023 je podpora zvezi občutno upadla in to kljub temu, da je zaradi ruske invazije Ukrajine drugod porasla. Le še 56 odstotkov vprašanih bi podprlo članstvo, 16 odstotkov je ostalo neopredeljenih, 32 odstotkov pa bi glasovalo za izstop iz severnoatlantskega zavezništva.

V raziskavi, ki jo je v začetku junija Valicon pripravil za portal Siol, je članstvo v zavezništvu podpirala dobra polovica vprašanih (56,4 odstotka), proti jih je bilo 27,2 odstotka.

"Če pride do referenduma o članstvu v Natu, bodo vse stranke, razen Levice, za," je za Svet24 povedal politični analitik Marko Hočevar. Zato ni prepričan, da bi slovenska javnost podprla izstop iz vojaškega zavezništva.

Med temi za dvig obrambnih izdatkov, bi večina podprla le dvig do dveh odstotkov BDP

Manj prepričan pa je glede referenduma o obrambnih izdatkih. Meni, da je ljudi zmotilo, da je predsednik vlade Robert Golob na vrhu Nata v Haagu podpisal zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, na domačem terenu pa govoril o dvigu na tri odstotke BDP. "Utegnilo bi se zgoditi, da bi večina bila proti dvigu obrambnih izdatkov," ocenjuje Hočevar.

Anketa Mediane za Delo iz marca 2025 je pokazala, da večina vprašanih (44,3 odstotka) meni, da Slovenija za obrambo namenja dovolj. Slabih 41 odstotkov pa meni, da bi bilo treba izdatke povečati. A je tudi med slednjimi bilo 27 odstotkov takih, ki bi izdatke povišali zgolj na dva odstotka BDP, manj od deset odstotkov bi jih zvišalo na tri odstotke BDP, le 4,5 odstotka pa bi jih dvignila na zahtevanih pet odstotkov BDP.

Hočevar sicer spomni, da bi v obeh primerih šlo le za posvetovalni referendum, ki za politiko ni zavezujoč. V primeru, da naslednjo vlado sestavi desnica, se zato nanju ne bi ozirala.