arhiv DL

##IMAGE-3325366##

V Beli krajini ocenjujejo, da sta se razvojni program Pokolpje in tamkajšnje območje znašla v težkem stanju. Vladni varčevalni in stabilizacijski ukrepi so namreč skrajno neustrezni, izvedba programa Pokolpje pa je zaradi teh zelo otežena, če ne celo onemogočena, so poudarili na današnjih novinarski konferenci belokranjskih občinskih vodstev.

Z občine Črnomelj so sporočili, da belokranjski županji Mojca Čemas Stjepanovič in Polona Kambič ter župan Darko Zevnik nasprotujejo proračunskemu umikanju denarja za Pokoplje in vlado pozivajo k razumu.

Menijo namreč, da je rešitev nastalega stanja v naložbah, ki bi spodbudile razvoj. Če se država že zadolžuje, naj vlaga v naložbe, ki bi zaprle denarni krog in spodbudile razvoj. Kot primer navajajo gradnjo ceste na tretji razvojni osi in predora skozi Gorjance, ki bi po njihovih ocenah zagotovo pomagala gradbeništvu in drugim dejavnostim.

Opustitev programa Pokolpje, ki je že nekoliko omilil brezposelnost na tem območju, bi bila za Belo krajino, ki se sooča z razvojnim zaostankom, prehuda. Svoje bi še prispevali slabi infrastrukturnih pogoji, ki nemoteno delovanje belokranjskih podjetij že sedaj postavljajo pred težko preizkušnjo, so dodali.

Bela krajina, ki potrebuje gospodarsko, komunalno in cestno infrastrukturo ter spletno povezavo, se hkrati sooča še z omejenim prehodom mednarodnega mejnega prehoda Vinica, kar z vidika višjih stroškov in otežene logistike dodatno bremeni belokranjska podjetja.

Čeprav je država s programom Pokolpje zagotovila 170 milijonov evrov za prometno in pet milijonov evrov za elektroenergetsko infrastrukturo, projekti stojijo. Pristojno ministrstvo pa je denimo potek daljnovoda Kočevje-Črnomelj preneslo na črnomaljsko občino in se otreslo odgovornosti zanj, so še opozorili Belokranjci.

Slovensko društvo evalvatorjev pa je ob predstavitvi rezultatov evalvacije programa Pokolpje, ki zajema obdobje do avgusta lani, septembra opozorilo, da so ključni kazalniki učinkovitosti in uspešnosti na sredi njegovega uresničevanja doseženi polovično, poraba pa je dosegla le približno tretjino predvidenih sredstev.

Hkrati je analiza statističnih kazalnikov razvoja, ki jih spremljajo ločeno od programa, pokazala, da je kljub temu, da je med cilji programa navedeno, da število brezposelnih v Pokolpju ne bi smelo preseči nekaj več kot 3100 ljudi, to februarja letos doseglo nekaj manj kot 4500.

Zvišal se je tudi regijski zaostanek glede dodane vrednosti, kar po mnenju evalvatorjev "nasprotno priča o porazni učinkovitosti" programa. Demografski in socialni kazalniki Pokolpja se še naprej slabšajo, gospodarski kazalniki se v povprečju poslabšujejo, vendar se nekateri tudi izboljšujejo. Njihova študija pa med glavnimi razlogi za nizko uspešnost programa krivi predvsem neizpolnjene sistemske pogoje.

Program Pokolpje 2016 je vlada zaradi izrazitega poslabšanja območnih gospodarskih razmer in tamkajšnje visoke brezposelnosti sprejela leta 2011. Njegov namen je v šestih letih zmanjšati razvojne ovire in doseči razvojno prestrukturiranje tradicionalnih panog, ustvariti čim več novih podjetij in delovnih mest ter povečati zaslužek.

O težavah, s katerimi se soočajo Belokranjci, so nedavno vladi in ministru za infrastrukturo pisali tudi vsi trije belokranjski odbori SDS.