##IMAGE-3632404##

Novi urgentni centri po Sloveniji so večinoma zgrajeni, predstavnike slovenskih bolnišnic pa ob uvajanju novega sistema teh centrov skrbi zlasti kadrovska podhranjenost, težavo vidijo tudi v napačni napotitvi bolnikov. Državna sekretarka Sandra Tušar je priznala, da so nekatere stvari nedorečene, a da bodo težave v prehodnem obdobju odpravili.

Kot je ob robu strokovnega srečanja travmatologov, ortopedov in fiziatrov Celjski dnevi, ki te dni poteka v Portorožu, ocenil kirurg Milan Nemeš iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, je težava v tem, da bodo na precej večji površini delali z enako ali celo manj številnim kadrom, pri čemer se do neke mere tudi izgublja nadzor nad bolniki.

Težavo Nemeš vidi tudi v sodelovanju s primarnim zdravstvenim nivojem, saj ni več "filtra" splošnega zdravnika, tako pa bodo k njim prihajali bolniki na primer zaradi zobozdravstvenih težav, s katerimi se sploh ne ukvarjajo, ali zaradi okulističnih težav, pa tega področja popoldne in zvečer nimajo pokritega.

Po besedah vodje odseka splošne kirurgije v Splošni bolnišnici Izola Petra Goloba se v vseh bolnišnicah postavljajo podobna vprašanja glede organizacije, "predvsem pa financiranja tistih segmentov, ki do zdaj niso bili vključeni v delo na urgenci, pa so za delo na urgenci po sodobnih standardih nujni". V Izoli manjka tako kadra kot sredstev za usposabljanje, je dodal.

Pomočnica direktorice za strokovno medicinske zadeve v novogoriški bolnišnici Dunja Savnik Winkler je spomnila, da so na ministrstvo že v začetku oktobra poslali vlogo za soglasje k pridobitvi novih zaposlitev na področju novih delovišč, pa še niso prejeli odgovora, podobno je s sklepom sveta zavoda o umestitvi urgentnega centra med nove samostojne medicinske oddelke.

Če bi soglasje dobili danes, je opozorila, bi po izpeljavi vseh potrebnih postopkov z delom v urgentnem centru lahko začeli šele januarja ali februarja.

Na Jesenicah se bodo iz začasnih šotorov in kontejnerjev preselili sredi decembra, a čeprav bodo novi prostori bistveno večji, imajo težave z velikostjo določenih ambulant, je ugotavljal Robert Carotta. Tako bodo ambulante v "prvi bojni vrsti" s 16 kvadratnimi metri površine definitivno premajhne, je ocenil.

Nedorečenosti izhajajo iz tega, da gre za prenos določenih dejavnosti med dvema nivojema, pri čemer je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tušarjeva poudarila, da gre za dober projekt, težave pa bodo odpravili v prehodnem obdobju. To je po njenem mnenju "zadosti dolgo, da imajo vsi urgentni centri možnost, da pridobijo ustrezno izobražen kader, da se potem kader popolni in s tistim trenutkom se bo seveda tudi financiranje kompletno preneslo z enega na drug nivo".

Dodala je, da bodo vsi zdravstveni zavodi lahko zaposlovali kader glede na svoje potrebe. Pri tem bodo vse dejavnosti, ki jih bodo v urgentnih centrih prevzeli na novo, kot npr. triažo in dejavnost v okviru opazovalnice, tudi dodatno financirali.