Silva Eöry

Kot je v govoru pojasnil župan Ludvik Orban, je imela Pozsončeva, ki so jo leta 2002 imenovali tudi za častno občanko, veliko zaslug za to, da je državni zbor na svojem zasedanju, ki je bilo od 19. do 22. julija 1998, sprejel sklep o odcepitvi Hodoša od Občine Hodoš-Šalovci.

Silva Eöry

»Stara modrost pravi, da človek živi, dokler živi spomin nanj. Spomin na spoštovano Mario Pozsonec, ki ji danes odkrivamo spomenik, bo med nami živ še dolgo. Spomenik nas bo spominjal na človeka, ki nas je s svojim delom in prizadevanjem za tvorno sožitje, razumevanje in sodelovanje Madžarov in Slovencev na tem lepem, a občutljivem svetu med Rabo in Muro, močno zadolžil,« je v slavnostnem govoru poudaril prvi predsednik Slovenije Milan Kučan in dodal, da se »Marika nikdar ni izogibala ne človeški ne politični odgovornosti«, poleg tega ni bila le poslanka svoje narodne skupnosti, ampak se je v vseh svojih štirih mandatih zavzemala za reševanje problemov nerazvite prekmurske regije.

Silva Eöry

Potem ko so Milan Kučan, Ludvik Orban in Robert Pozsonec, sin lani umrle učiteljice in narodnostne poslanke, odkrili doprsni kip Marie Pozsonec, je na prireditvenem prostoru pri nogometnem igrišču sledila slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili tudi priznanja. Za častnega občana so imenovali Zoltána Őra, župana Őriszentpétra, občine, s katero Hodošani že vrsto let dobro sodelujejo, še posebej na področjih kulture in gasilstva. Listino občine so prejeli: Štefan Benčec (predsednik društva samopomoči Solidarnost Hodoš), Leopold Könye (aktiven v kulturnem in gasilskem društvu, kjer je tudi poveljnik), Katalin Bunderla (pomaga pri organizaciji različnih prireditev) in Nina Orban (aktivna v kulturnem in gasilskem društvu). Priznanje župana pa je šlo v roke: Andreja Tótha, Mátéja Molnárja, Melise Tamaško in Jožeta Nemeta.

Silva Eöry