Bivanjska problematika Romov se na Dolenjskem rešuje počasi
Bivanjske razmere Romov v jugovzhodni Sloveniji se rešujejo prepočasi in po polžje, temu je treba narediti konec, je rdeča nit posveta o bivanjskih razmerah Romov v jugovzhodni Sloveniji, ki ga je pripravila Zveza Romov za Dolenjsko. Dovolj je obljub, čas je za dejanja, so poudarili in dodali, da brez sodelovanja države, občin in Romov, ne bo šlo.
S posvetom v Zvezi Romov za Dolenjsko po besedah predsednika Bogdana Mikliča želijo opozoriti na zelo pereče bivanjske razmere v tem delu Slovenije, kjer večina Romov, kljub temu, da smo v samostojni državi in članici EU, še vedno živi v neznosnih razmerah brez osnovnih življenjskih pogojev, to je pitne vode in elektrike.
Kot je spomnil, je od sedmih romskih naseljih v novomeški občini najhuje v Žabjaku, kjer tamkajšnji Romi živijo v barakah brez sanitarij, vode itd. Opozoril je, da občina do danes ni sprejela zemljišča od ministrstva za obrambo, ki je želelo zemljišče brezplačno prenesti na občino. Tako bi Romi za simbolično ceno po njegovih besedah lahko "kupili" parcelo in si uredili bivanje.
Po besedah predsednika Foruma romskih svetnikov Slovenije Darka Rudaša, so prišli do te faze, da je treba romski skupnosti ustvarjati pogoje, da se bodo lahko aktivno vključevali v družbo. "Danes imamo sistem, ki išče rešitve za reševanje problemov, v praksi pa se to izkazuje kot ohranjanje socialne odvisnosti, kar prispeva k slabemu sprejemanju romske skupnosti," je poudaril in dodal, da je treba v romskih naseljih ustvariti takšne pogoje, da se bodo Romi lahko izobraževali in postali zaposleni davkoplačevalci.
Da se pri reševanju romske problematike skoraj nič ali pa zelo malo dogaja, je potrdil tudi Boštjan Žekš iz urada predsednika republike. Prepričan je, da "ni treba več razmišljati, kaj so problemi, ampak, kako jih reševati".
Z njim se je strinjala predsednica komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, ki je povedala, da se komisija z romskimi vprašanji ukvarja že ves čas. Veliko korakov je bilo storjenih, a bo potrebno še več, predvsem več realizacije, je dejala.
Poslanec Jožef Horvat (NSi), ki prihaja iz prekmurske občine Črenšovci, je govoril o dobrih rešitvah in kot primer dobre prakse omenil vas Kamenci, ki izvaja dobre projekte za reševanje romske problematike (kanalizacija, vodovod). Romom je omogočen tudi nakup parcel po simbolični ceni, da lahko legalizirajo svojo gradnjo, je dodal. Poslanec Dušan Radič (SMC) pa je kot zgled ostalim občinam, kjer živijo v sožitju z Romi in kjer je posluh lokalne skupnosti za reševanje problematike Romov zelo dober, omenil vas Pušča.
Urad za narodnosti si bo še naprej prizadeval za iskanje kompetentnih sogovornikov na državni in lokalni ravni, čeprav nekatere občine "delajo po svoje", je opozoril direktor urada Stanko Baluh. Vsakoletna poročila o stanju na področju romske problematike so lahko kazalnik, a napredek je res počasen, je dejal in pozval romsko skupnost, da postane aktivnejša na vseh področjih.
Amnesty International Slovenija (AIS)
V AIS si že vrsto let prizadevajo za pravice Romov, zlasti pri izobraževanju, dostopu do vode, elektrike in sanitarij ter urejanju pravnega položaja romskih naselij. AIS je danes ob robu posveta o bivanjskih razmerah Romov poslancem poslal dokument, s katerim jih seznanja s procesom oblikovanja strategije za Rome ter jih vabi k aktivni vključitvi.
Kot so sporočili iz Amnesty International Slovenija (AIS), naj bi do konca leta sprejeli prvo celovito strategijo za Rome, kar po njihovem mnenju predstavlja ključno priložnost za ureditev najbolj perečih vprašanj položaja romske skupnosti. To mora biti proces, ki ima resnični namen nasloviti in odpraviti marginalizacijo in ovire, s katerimi se soočajo pripadniki te skupnosti, so prepričani v AIS.
"Odgovornost vse države in posebej vseh relevantnih ministrstev je, da bo strategija konkretna, z merljivimi cilji, s konkretnimi datumi izvedbe ukrepov, z opredelitvijo odgovornosti in zadolžitvami posameznih resorjev ter zagotovitvijo finančnih sredstev za njeno izvedbo. Država mora tudi zagotoviti stalno spremljanje, torej monitoring, njenih učinkov," je dejala direktorica AIS Nataša Posel. Po njenem mnenju je pomembno tudi, da se v sprejemanje strategije in ostalih dokumentov, ki zadevajo romsko skupnost, aktivno vključuje romske organizacije.
Pri tem aktivno sodelujejo s predstavniki romskih organizacij, pa tudi s posameznimi skupnostmi. Moči so strnili tudi ob priložnosti priprave strategije in danes so skupaj s sedmimi romskimi organizacijami poslancem poslali dokument, s katerim jih seznanjajo s procesom oblikovanja strategije za Rome ter njih in njihove stranke vabijo k aktivni vključitvi v ta proces.
S tem nadgrajujejo delo z izvršno vejo oblasti in lokalnimi oblastmi, saj menijo, da mora biti strategija nujno medresorsko usklajena in izvajana.
V AIS so prepričani, da mora država tako zagotavljati vključenost romskih otrok v izobraževanje. Vsem prebivalcem, brez diskriminacije, pa mora zagotoviti dostop do vode in sanitarij ter dostop do elektrike. Kjer je mogoče, mora država legalizirati romska naselja, sicer pa najti alternativne rešitve, podarjajo ni dodajajo, da oblasti morajo tudi zagotoviti jasno prepoved prisilnih izselitev ter preprečevati prostorsko segregacijo Romov.
Pogled na pretekla desetletja pokaže, da je položaj Romov tam, kjer je bil zanje posluh lokalnih oblasti, danes dober.
Dokument sedmih organizacij s priporočili za strategijo so v vednost poslali tudi predsedniku vlade in pristojnim ministrstvom.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
