Po izjemno uspešnem letu 2016 Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki v letu 2017 pripravlja bogat in raznolik razstavni program, ki bo tudi letos mednarodno obarvan, s kar tremi večjimi medinstitucionalnimi projekti.

Prva izmed razstav, ki jih velja posebej izpostaviti bo retrospektiva Dušana Tršarja, ki jo bomo odprli konec marca v prenovljenih razstavnih prostorih zahodnega trakta galerije. Retrospektivo bomo pripravili v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota ob visokem življenjskem jubileju Dušana Tršarja (80 let).

Akademski kipar Dušan Tršar se je začel samostojno uveljavljati ob koncu šestdesetih let. V naslednjem desetletju je pritegnil pozornost z razgibanimi svetlobnimi objekti iz fluorescenčnega pleksi stekla, ki so združevali tradicionalno kiparsko problematiko z iskanji učinkov sodobnih materialov. Te umetnine uvrščamo med najzanimivejša in najkvalitetnejša dela visokega modernizma, tako pri nas kot tudi po svetu. Značilne oblike, ki izhajajo iz teh pojavov, je nato začel fiksirati v trdnejše materiale, predvsem v bron, ki ga izziva in spodbuja še danes. Čeprav njegova dela spominjajo na konkretne oblike, pa jim z mojstrsko obdelavo telesne gmote in njene površine vdihuje posebno, umetniško energijo. Umetnik je vsekakor ustvarjalec, ko so ga nove težnje v likovni umetnosti vedno zanimale in se je zato v svojih delih od začetka ukvarjal s sodobnimi likovnimi, pa tudi tehničnimi eksperimenti. Vse do danes je sodeloval na številnih pomembnih likovnih razstavah in simpozijih, leta 1972 tudi na mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki, za uspešno umetnostno udejstvovanje pa je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejemnik nagrade Prešernovega sklada za leto 1978. O njem je bil leta 2006 v režiji Ane Nuše Dragan posnet portretni film. Ker v letu 2017 slavita visok življenjski jubilej oba brata Tršar, izjemna slovenska kiparja in nekdanja profesorja na ALUO, je Moderna galerija v Ljubljani podala predlog, da se leto 2017 razglasi za Tršarjevo leto.

V juliju se bo odvil mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2017, ki sodi med redke kulturne manifestacije z dolgo tradicijo v Sloveniji.  Forma viva je bila že v osnovi koncipirana kot enotna blagovna znamka državnega pomena, najprej je delovala na dveh deloviščih, Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu, ter se kasneje razširila še na Ravne na Koroškem in Maribor. Ustanovni članici simpozija, Kostanjevica na Krki in Seča pri Portorožu, v dogovoru z Obalnimi galerijami Piran, bosta letos na podlagi skupne strokovne komisije, izbrali  sodelujoče kiparje na obeh kiparskih deloviščih. Letošnji mednarodni simpozij Forma viva bo doprinesel k ohranitvi in utrditvi povezanosti ter k prepoznavnosti simpozija, ki predstavlja eno največjih manifestacij na likovnem področju v naši polpretekli zgodovini in dandanes.

V septembru se nam bo v prostorih nekdanje samostanske cerkve predstavil Alem Korkut (1970) s postavitvijo, naslovljeno Telo. Razstavljena dela bodo skozi širok diapazon dojemanja kiparstva korespondirala s telesom. Osnovni konceptualni problem avtorja je njegov odnos do lastnega dela, kjer bo avtor predstavljen v formi, ki brez stilizacije predstavlja njegovo telo v korespondenci z delom kot kubusom. Pri tem se bo skozi povezovanje različnih medijev (skulpture, risbe, videa, plesa) dotaknil problema odnosa ne figurativne skulpture in figure, prepoznavanja človeškosti v distanciranih anonimnih oblikah. Skupna točka vsem bo forma kubusa. Skulpture bodo narejene iz različnih materialov, nekatere med njimi bodo kinetične, druge monolitne. Alem Korkut je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu je pri prof. Šimi Vulasu končal kiparstvo, od leta 2007 je tam zaposlen kot izredni profesor.

Zadnjo četrtino leta bo zaznamovala razstava Mojstrovine iz zbirke Koroškega muzeja moderne umetnosti, Celovec, ki bo razdeljena na več tematskih sklopov. Obiskovalci bodo lahko občudovali izbrana dela, katerih glavna tema je upodobitev živali, človeškega telesa in zbirko risb ter krajin. Slednjim bo posvečena še posebna pozornost, saj bo na razstavi moč videti več del najbolj cenjenega slovenskega krajinarja iz obdobja realizma, Marka Pernharta.