Občine od ministrstva zahtevajo varstvo vodnih virov in trajnosten razvoj
Dvanajst pomurskih občin in Vodovod sistema B na ministrstvo za naravne vire poslali poziv k ponovnemu pregledu.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Na vestnik.si smo novembra lani pisali, da je bil v javno razpravo dan predlog uredbe o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v Prekmurju. Jasno je bilo, da gre za največjo omejitev prostorskega razvoja Prekmurja doslej, uredba bi namreč zavarovala območja za javno oskrbo s pitno vodo v devetnajstih prekmurskih občinah, skoraj celotno območje na levem bregu Mure bi bilo uvrščeno med vodovarstvena območja z različnimi ravnmi zaščite.
Kot ste takrat lahko prebrali, predlog uredbe deli območja na štiri stopnje zaščite: VVO I, VVO II, VVO IIIA in VVO IIIB, pri čemer sta prvi dve najstrožji oziroma onemogočata skoraj vse prostorske posege. Po predlogu bi se ti območji raztezali prek glavne osi nižinskega Prekmurja, kjer ležijo črpališča in je vodonosnik najbolj izpostavljen, hkrati pa tudi po posameznih delih Goričkega. Najstrožje varovanje bi zajelo območja občin Murska Sobota, Tišina, Puconci, Moravske Toplice, Lendava, pa tudi dele občin Hodoš, Rogašovci, Gornji Petrovci, Šalovci, Dobrovnik in Kuzma, kjer so umeščena pomembna vodna zajetja, smo že pisali.
Ker so bile k predlogu uredbe vložene številne pripombe, o njegovih negativnih posledicah so se pogovarjali tudi na zadnji seji sveta razvojne regije, je ministrstvo za naravne vire in prostor osnutek decembra začasno umaknilo. Preden ga ponovno dajo v javnost, naj bi pripravili uskladitev z deležniki, s katero bi skušali doseči kompromis med zaščito virov pitne vode in razvojem.
Poslali svoja stališča
Predlog doslej še ni bil ponovno dan v javno razpravo, so se pa pred kratkim na to temo na soboški občini sestali nekateri prekmurski župani in direktor Vodovoda sistema B Boštjan Zver. O čem je tekla beseda? Ob našem poizvedovanju so iz kabineta župana Damjana Anželja spomnili, da je bil predlog uredbe umaknjen, saj so občine, predstavniki gospodarstva in kmetijstva ter Vodovoda sistema B vložili številne negativne pripombe in zahtevke za spremembo prikazov vodovarstvenih območij ter besedila uredbe.
»Novega predloga uredbe še nismo prejeli. Vseeno smo se sestali z namenom, da se predhodno na ministrstvo za naravne vire in prostor podajo stališča in zahteve občin, preden prejmemo ponovno predlog uredbe.« Tako so občine, katerih območja bi se uredba dotikala, in upravljavec sprejeli skupno stališče. Ministrstvo pozivajo k ponovnemu celovitemu pregledu predloga uredbe in pripravi novega.
Ministrstvo molči
»Prav tako ministrstvo pozivamo, naj se strokovne podlage oziroma študije vplivov, ki jih je izdelal Geološki zavod Republike Slovenije že v letu 2019, ustrezno aktualizirajo glede na dejansko in trenutno stanje na terenu, saj so samo takšne lahko utemeljena podlaga za sprejetje predmetne uredbe. Zaprosili smo tudi za takšne grafične podlage, s katerimi bomo lahko na parcelo natančno ugotovili, kakšni ukrepi bodo veljali,« so nam odgovorili.
Dopis so podpisali predstavniki dvanajstih prekmurskih občin in ga poslali ministrstvu. Soboška občina pričakuje, da bo ministrstvo v nadaljnjem postopku aktivno, sistematično in enakopravno vključilo vse občine v pripravo uredbe že v fazi oblikovanja rešitev in ne šele v fazi dajanja pripomb k že oblikovanemu predlogu. »Pričakujemo, da bodo zahteve občin in Vodovoda sistema B upoštevane, saj je le z vključujočim, strokovno utemeljenim in transparentnim dialogom z lokalnimi skupnostmi mogoče pripraviti uredbo, ki bo hkrati zagotavljala varstvo vodnih virov ter omogočala uravnotežen in trajnosten razvoj regije.«
Na ministrstvu smo med drugim poizvedovali, ali nameravajo predlog uredbe ponovno javno objaviti še v aktualnem mandatu, a nam odgovorov do objave prispevka niso poslali.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
