Jure Kljajić

Letos je minilo dobrih deset let od takrat, ko je Smiljan Fekonja začel razmišljati, kam s štajerskega konca preseliti svojo gostilniško zgodbo. Glave si ni dolgo belil. V Gostilni - Pizzerii Nona, ki se je rodila blizu Lenarta, so imeli od nekdaj veliko gostov iz Pomurja, zato so novo lokacijo našli v Murski Soboti. »Nekaj me je vleklo sem. Prekmurci so bili vedno dobri gostje, rad sem jih imel, zato sem želel priti v to regijo. Sprva smo si ogledali nekaj lokacij, vendar mi nobena ni bila všeč, nato pa smo izvedeli za gostilno Habot,« se spominja. Današnja Nona je urejena v nekdanji prepoznavni soboški gostilni, ki so ji novi lastniki vlili novo dušo in podobo. 

Jure Kljajić

Preden so sprejeli prve goste, so leto dni namenili obnovi lokala. »Želeli smo, da bi bila gostilna podobna tisti v Lenartu, ker je bil interier gostom všeč, tudi nam in zaposlenim, ki smo največ v lokalu. Pomembno je namreč, da se počutimo prijetno, da so prostori topli in domačnostni,« pravi Fekonja, ki gostilno vodi skupaj z ženo Sabino.

Jure Kljajić

Podjetništvo je spoznal že v otroštvu, saj je njegov oče imel znano Mesarijo Fekonja. Sam je pozneje končal gostinsko šolo, se kalil pri očetu in pred dobrimi 20 leti stopil na pot gostinstva. Začel je sam, nato se mu je pridružila žena, širila se je tudi ekipa zaposlenih. Danes v Gostilni - Pizzerii Nona zaposlujejo 22 ljudi, priložnost za spoznavanje poklicev, povezanih z gostinstvom, pa ponujajo tudi dijakom.

Dobri odnosi

Zakonca Fekonja z veliko ponosa in spoštovanja govorita o svojih zaposlenih, prav tako veliko truda vložita v to, da je ekipa zadovoljna z delovnimi razmerami in da ostaja. Danes so verjetno redki, ki nimajo težav z zagotavljanjem delovne sile v gostinstvu. »Nekaj zaposlenih je prišlo z nami ob selitvi v Mursko Soboto in tudi sicer imamo konstanten kader, kar me zelo veseli. Nekateri so pred upokojitvijo, zato smo že vnaprej zaposlili mlade, da ne bo izpadov,« pove. Dodal je, da v tem letu kar deset zaposlenih praznuje okrogle jubileje zaposlitve pri njih.

Nadvse vesela in ponosna sta tudi, da se jima je pri vodenju družinske gostilne pridružila hči Nuša. »Moja želja je bila vedno, da bi katera od hčera pomagala pri vodenju in morda kdaj tudi prevzela Nono. Prva hčerka je šla v šolstvo, druga je študirala računovodstvo, a je zatem brez prigovarjanja šla še na višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor, uspešno končala in se nama pridružila,« je opisal. Starša sta jo pohvalila, da je zelo pridna. Nuša Fekonja je, ko se nam je pridružila pri pogovoru, dodala, da je v gostilni delala že kot študentka in ji je gostilna prirasla k srcu, sicer pa ima vsak član družine Fekonja svoje zadolžitve.

Jure Kljajić

Za dobro klimo v podjetju skrbijo tudi s team buildingi. »Naša gostilna je odprta vse dni v tednu in prav zato, da je razporeditev delovnega časa primerna in da zaposleni niso preobremenjeni, jih imamo več kot drugi. V preteklih letih smo gostilno zaprli za en dan, da smo lahko šli na izlet, zdaj si vzamemo tudi po dva dni. Veseli nas, da zaposleni radi gredo, in vedno gremo vsi. Mi sicer gostilne niti za praznike ne zapremo, za takšna druženja, ko se še bolj povežemo, pa vendarle. In nikoli zaposlenim tudi vnaprej ne povemo, kam gremo, tako da je vedno presenečenje,« pravita Fekonjeva.

Jure Kljajić

Se pa Smiljan Fekonja tako kot drugi gostinci zaveda slabšanja položaja dejavnosti, ampak pravi, da so na to vplivale predvsem odločitve v minulih desetletjih. Navede nizke plače zaposlenih v gostinstvu, tudi to, da se je pred 15 oziroma 20 leti v strežbi preveč posegalo po študentih, zato je kader s primerno izobrazbo odšel v druge dejavnosti. Prevečkrat se je o kuharskem ali natakarskem poklicu govorilo negativno. »Vedno je bilo samo negativno, pozitivno, kar je prav tako v gostinstvu, pa ne. Sam bi celo rekel, da je več plusov kot minusov.« Težava se mu zdi tudi, da se poklici ne znajo predstaviti na pravi način. »Razni šovi so nekaj dobrega sicer naredili, za kuharstvo dovolj, za strežbo pa premalo,« opaža in se nadeja svetlejše prihodnosti.

Podpirajo športnike

Fekonjevi se zavedajo tudi družbene odgovornosti, zato del sredstev vračajo v okolje, v katerem delujejo. So ponosni sponzor ženske nogometne ekipe Mura Nona in košarkarskega moštva Nona Murska Sobota. »Športnike podpiramo, čeprav nobeden v hiši ni športnik. Ko sem bil majhen, ko je oče imel mesarijo, je bilo treba ob koncih tedna delati, zato se s športom nobeden od naju z bratom ni ukvarjal. Je pa oče že takrat vedno rekel, da bomo športnike podpirali. To smo počeli že v Lenartu in nadaljujemo v Pomurju,« pravi lastnik gostilne. Za tako odločitev pa je treba imeti tudi poseben čut. »Marsikateri podjetnik bi lahko dal, pa ne da. Ampak takšno je njegovo razmišljanje, v to ne moreš nikogar prisiliti. Se pa spomnim, da je moj oče vedno rekel 'Fekonja ima, Fekonja da',« nas je nasmejal. Ima pa tudi postavljene jasne meje, saj mora biti, kot pravi, podjetnik z 22 zaposlenimi tudi skrben in varčen.

Jure Kljajić

Družina Fekonja je po desetletju dela v Murski Soboti hvaležna vsem gostom, ki prihajajo, se vračajo in so jih vzeli za svoje. Obišče jih tudi veliko gostov s štajerskega konca, pa tudi marsikateri znani Slovenec je že poskusil jedi, ki nastanejo pod spretnimi rokami njihovih kuharjev in picopekov. »Vse goste radi sprejmemo, zavedamo pa se tudi, da dober glas daleč seže.« Zase lastnik pravi, da je še stara šola gostinstva, zato ga moti padec kakovosti storitev. Prav zaradi tega je ponosen, da imajo skoraj vsi njihovi zaposleni izobrazbo s področja, v katerem delajo, skozi leta pa skrbijo tudi za razna izobraževanja.

Jure Kljajić

Njihov jedilnik se sezonsko posodablja, klasike, s katerimi gostje ne morejo zgrešiti, pa ostajajo vseskozi. V Gostilni - Pizzerii Nona se je v zadnjih desetih letih ustvaril že marsikateri spomin, ki družini in zaposlenim vzbudi prijetne občutke. Prav tako prijetno presenečeni so bili nad nazivom  Vestnikovo podjetje leta 2024 po izboru bralcev. »Naša zmaga je potrdila, da so nas ljudje dobro sprejeli, da smo v preteklosti sprejemali dobre odločitve in da jih stranke opazijo,« je dejal.