Jure Kljajić

V svet marketinga in oglaševanja je mlada Pomurka vstopila povsem naključno in hkrati tudi nepričakovano. Njena želja po srednješolskem izobraževanju na Gimnaziji Murska Sobota je bila študirati arhitekturo, a se ji ni izšlo po željah, zato je izobraževanje nadaljevala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani smer kulturologija. »Med študijem sem videla, da gre za res zanimiv program, ki ti da širok spekter znanja, vendar je z njim težko dobiti zaposlitev. Zato sem pred vpisom na podiplomski študij začela razmišljati bolj praktično in se odločila za študij tržnega komuniciranja na isti fakulteti,« pove. V tem času jo je začelo oglaševanje vse bolj zanimati, s tem pa tudi oglaševalska agencija Pristop, ena od večjih in bolj prepoznavnih slovenskih agencij. »Tja sem prišla po spletu zanimivih okoliščin. Sošolka je vedela, da me zanima delo na Pristopu, zato je prijateljico preusmerila name, ko so tam iskali nekoga, ki bi lahko občasno delal v recepciji. Meni pa se je to zdela dobra možnost za delo ob študiju in odlična vstopna točka za delo v oglaševanju. Tako sem pristala na Pristopu kot receptorka.«

Jure Kljajić

V omenjeni oglaševalski agenciji sta takrat delala Pomurca, brata Dominik in Aljoša Bagola, s katerima so se redno srečevali na hodnikih, se vedno na kratko pozdravili, nista pa vedela, da tudi ona prihaja iz Pomurja. »Enkrat pa sva se z Dominikom le spustila v pogovor. Vprašal me je, kaj si želim početi v življenju, pa sem povedala, da bi delala nekaj takega kot oni. V mislih sem imela agencijo in oglaševanje, Dominik pa je razumel, da želim biti tekstopiska, torej delati to, kar je na začetku poti delal tudi sam. Dominik je pogovor omenil Aljoši in že naslednji dan sem dobila priložnost, da se preizkusim v nalogi in pokažem, ali imam veščine, ki jih delo zahteva. Za nalogo ustvariti oglaševalsko kampanjo za Cockto sem se res potrudila in jo pripravljala več dni. Ves trud pa se je nazadnje izplačal. In tako se je začelo,« pripoveduje.

Napredovanje je logično

V agenciji je dobila prvi položaj, postala je junior tekstopiska, pot naprej pa je v poklicu precej predvidljiva. »Ko si enkrat junior tekstopisec, ki se v tej vlogi dobro znajde, dela dobro in predano, postaneš tekstopisec, zatem pa navadno še senior tekstopisec,« razloži. V vmesnem obdobju se je s sodelavcem udeležila tekmovanja mladih kreativcev, ki vsako leto poteka v sklopu Slovenskega oglaševalskega festivala, zasedla sta drugo mesto, kar je pomenilo tudi predstavitev ideje v živo. Tako so jo opazili še pri drugih agencijah, tudi Agenciji 101. »Ker sem odprta za nove stvari in izzive, sem se odločila, da je čas, da se preizkusim še v delu v agenciji, ki je bolj digitalno usmerjena.«

Jure Kljajić

Ob prihodu na delovno mesto je bila že izkušena tekstopiska, zato je delala vse bolj samostojno. Danes, po treh letih v agenciji, pa je dobila priložnost za napredovanje v kreativno direktorico. Poleg samostojnega dela to pomeni še vodenje kreativne ekipe v projektih. »Kar je težji del tega poklica, saj noben član ekipe ni enak drugemu, kar pomeni, da ni enotnega pristopa k vodenju, ki bi ga lahko vedno ubrala.« A pravi, da ima res srečo, ker je novi položaj dobila v Agenciji 101. »Zdi se mi, da me vsi zelo podpirajo. Zelo lepo mi je bilo, ko so na ekipnem sestanku povedali za moje napredovanje. Dobila sem občutek, da so res vsi zelo veseli zame.«

Moraš biti radoveden

Oglaševalske agencije opravljajo delo za naročnike, kar pomeni, da za njihove produkte razvijajo ideje, koncepte in sporočila, ki se kažejo na različnih kanalih – lahko so to televizijski oglasi, veliki tiskani plakati na zunanjih panojih, oglasi v spletnih medijih, promocijske vsebine, komunikacija na družbenih omrežjih in še številni drugi kanali. »Takšno delo traja različno dolgo, odvisno je od naročnikov. Če gre za naročnike, s katerimi že sodelujemo in jih dobro poznamo, se proces odvije hitreje. Ko se predstavimo na natečaju za novega naročnika, pa je delo nekoliko drugačno, bolj dolgotrajno, saj se začne na samem začetku.«

Enotnega recepta, kako priti do idej, ki bodo všeč tako nadrejenim kot naročnikom, ni. Kot pravi sogovornica, je vse povezano z izkušnjami, pa tudi s tem, koliko stvari te zanima. »Sama veliko časa posvetim raziskovanju, nabiranju informacij, pogledam tudi, kaj je v preteklosti za posameznega naročnika ali produkt že bilo narejenega, pogledam tudi primere iz tujine. Nato pa je zelo odvisno, včasih se začne z uvidom v problem, včasih je slogan prva stvar, ki se ti porodi, včasih vizualni del. Zaradi naštetega delo ni enostavno, je pa vsekakor zanimivo, dinamično in vsak dan drugačno,« svoje delo opisuje Černelavčanka.

Jure Kljajić

Veliko tega se po mnenju sogovornice da priučiti. Kot pravi, je tudi sama dobila med študijem veliko osnov, vendar brez nabiranja izkušenj in informacij, zanimanja za oglaševanje in marketing, udeleževanja delavnic in izobraževanj ter dela z mentorji oziroma kreativnimi direktorji ne bi šlo.

»Seveda moraš razumeti procese dela in zakonitosti oglaševanja, česar se lahko priučiš, dejstvo pa je, da moraš biti radoveden in te mora to delo zanimati. Koristno je tudi, če imaš nekaj talenta ali bolje občutka za pisanje in snovanje, a če ga ne nadgrajuješ in na njem ne delaš, težko uspeš,« je še dodala.

Vzame si čas zase

Dvaintridesetletnica pravi, da v svoje delo vloži veliko sebe, po približno sedmih letih dela v oglaševanju pa je že dobila trdo kožo tudi za različne kritike in komentarje. »Ti prihajajo tako od vodstva kot naročnikov. Kar je seveda prav. Vendar moraš zato najti neki ventil, da vsaj za nekaj časa odmisliš službo.« Ko je prosta, ji je zato najljubše, ko ne dela nič in ji ni treba nikamor. Najbolj jo sprošča, ko lahko zjutraj v miru spije kavo, pogleda kakšno serijo ali film, prebere dobro knjigo ali posluša podkaste, v zadnjih letih pa se sprošča tudi z rekreativnim igranjem tenisa. »Seveda se velikokrat tudi srečamo s prijatelji, s fantom pa rada potujeva, predvsem na daljša potovanja, ki zahtevajo več priprav in organizacije. Ko nama čas dopušča, se rada vračava tudi v Prekmurje k najinim domačim, s katerimi nato res kakovostno preživljamo skupni čas, sicer pa sva si življenje ustvarila v Ljubljani, kjer imava poleg služb tudi prijatelje,« je še dejala Eva Gjörek, ki si ne predstavlja, da bi se podala na kakšno drugo karierno pot.