Pexels

Zrna kave naj bi po legendi odkrili pastirji v Afriki, v Evropo pa so kavo v 16. stoletju prinesli beneški trgovci. Nizozemci so bili prvi, ki so začeli z uvozom kave v Evropo v večjih količinah, prav tako so začeli kavovec gojiti v svojih kolonijah. V 17. stoletju se je kava začela širiti po Evropi.

Številni ljubitelji kave si jutra brez nje sploh ne morejo predstavljati. Največ kave spijemo Evropejci, a svoje lastne pridelave zaradi neprimernega podnebja nimamo. Največ svežih rdečih kavnih zrn pridelajo na južnoameriški celini, vodilna svetovna pridelovalka je Brazilija.

Sledijo Vietnam, Kolumbija, Indonezija in Etiopija. Medtem ko Južna Amerika pridela slabo polovico vse kave na svetu, je v Aziji vzgojijo dobro četrtino, drugo četrtino pa Afrika in Srednja Amerika skupaj, kažejo podatki mednarodne organizacije za kavo. S kavo trgujejo na borzah v New Yorku in Londonu.

Največ kave na svetu spijemo Evropejci, prvi so Nemci, drugi Francozi. Naslednji so Italijani, Španci, Poljaki in Nizozemci. Nasploh je pitje kave na stari celini zelo priljubljeno. V Sloveniji smo je po podatkih Evropske zveze za kavo v letu 2023 potrošili 15.000 ton.

Na Hrvaškem so je prodali 22.000 ton, Madžarskem 30.000 in v Avstriji 48.000 ton. Evropejcem po porabi kave sledijo Azijci ter prebivalci obeh ameriških celin, severne in južne.

Na svetu raste okoli 60 vrst kavovcev, tri najpomembnejše so arabika, robusta in liberika. Vse tri izvirajo iz Afrike, prva je iz Etiopije, druga Konga in tretja iz Liberije. Kavna zrna, ki se uporabijo za pripravo napitka, po večini niso semena samo ene vrste, temveč jih trgovci zmešajo v točno določenih razmerjih.