Miša Pušenjak svetuje: Poletje gre h koncu, dela na vrtu pa še ni konec
Končno se je verjetno za letos poslovila peklenska suša in nenormalno visoke temperature. Dnevi so se skrajšali, ozračje dovolj ohladilo, da ne verjamem še v kakšen vročinski val. Kljub temu se običajno poletna opravila na vrtu nadaljujejo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Še ena nevarnost sledi zdaj. Ta ohladitev bo rastline prepričala, da se začnejo pripravljati na jesen. Vsi sokovi se bodo začeli prestavljati iz listov v korenine, le-te se bodo začele obnavljati, ponovno obraščati. To je idealen čas za delanje potaknjencev. Dovolj je toplo, hormoni v rastlinah pa so naravnani na rast in razvoj korenin. Avgustovski potaknjenci veliko lažje prezimijo kakor tisti iz septembra.
Rastlinjaki
Najbolj me skrbi, da boste ponovno začeli zapirati rastlinjake. Občutek mraza bo velik, saj je padec temperatur ponoči tudi za 20 oC in več. A ne počnite tega, za odrasel paradižnik ne bo prehladno, če pa ste bili dovolj pametni in že posejali tudi zimske vrtnine, pa bodo temperature sploh primernejše. Zato naj ostanejo rastlinjaki, razen v primeru nevarnosti neurja, odprti tudi ponoči, in to povsem odprti. Nekateri imajo celo mnenje, da jih zapirajo, da ne bi prišlo do okužb od zunaj. Nikar. Noči še niti približno niso in po vremenski napovedi tudi ne bodo dovolj hladne, da bi bili taki ukrepi potrebni. Zato naj rastlinjaki ostanejo tudi ponoči povsem odprti. Okužbe v rastlinjak prinašate samo vi, ne morejo priti kar same, in to ponoči. Najhuje je, če boste v rastlinjakih ustvarili previsoko zračno vlago. Potem je nevarnost za bolezni zelo visoka. Ta pa je posledica povsem zaprtega, neprezračenega rastlinjaka.
Posebej nevarna je pepelasta plesen, s katero se letos tako borimo že od pomladi. Pepelasta plesen se pokaže tako, da na listih najprej opazimo bele kroge, kot bi se na listih posušile kapljice vode. Zelo hitro pa postanejo listi povsem beli. V tej fazi je plesen že težko ustaviti. Na začetku pa lahko preventivno uporabite pripravke iz preslice. Lahko jih naredite sami, a letos bo nekoliko težje preslico nabrati, saj jo je povsem zažgala poletna suša. Lahko pa pripravke kupite tudi v trgovinah.
Ko pa plesen že opazite, ni treba takoj poseči po pripravku Ortiva, ki jo tako radi prodajajo v zadrugah. Obstaja naravni, v ekološki pridelavi dovoljen pripravek Vitisan. Lahko poskušate tudi s pripravkom iz sode bikarbone, morda mu dodate še pripravek iz preslice. Pepelasta plesen ogroža vse vrtnine, najbolj pa kumare, bučke, motovilec, peteršilj, tudi korenček in seveda radič.
Priporočila za ukrepe zdaj
Zagotovo in res priporočljivo je, da zdaj poberete vse zrele plodove paradižnika in tudi kumar. To je nujno, da boste razbremenili rastline. Plodovi so zanje veliko breme, saj prav vanje vlagajo največ energije. Potrgate lahko tudi vse liste do zadnjih potrganih plodov. Sama bi sicer tudi porezala vrhove nad peto, šesto etažo, a to je vaša odločitev. S tem pospešite dozorevanje že oblikovanih plodov. Potem pa rastline poškropite, da jim daste malo energije. Uporabite lahko čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, lahko tudi rmanovih ali kamiličnih cvetov. Prav tako se lahko odločite za pripravek iz njivske preslice. Ponovite zadevo enkrat tedensko. V trgovinah pa lahko vedno najdete bakrena listna gnojila. Tudi pripravek iz sode bikarbone bo pomagal. Oboje dviguje odpornost rastlin in s tem neposredno pomaga rastlinam v boju proti boleznim.
Sama žal pričakujem tudi močnejši napad gosenic, posebej v rastlinjaku. Zato redno pregledujte liste v bližini komaj oblikovanih plodov. Če najdete na njih drobne, bele pege (podobno, kot bi bile kapljice apna ali kaj podobnega), ki jih pogledate pod lupo in vidite drobna naložena jajčeca ali pa celo zelena temno zelena ali siva, precej večja jajčeca, jih takoj odstranite. Kakor hitro opazite, nekateri ste jih že, luknje v plodove, pa je nujno reagiranje. Uporabite lahko pripravke, ki vsebujejo bakterijo Bacillus thurigensis (Bt), v papriki pa priporočam pripravek, ki vsebuje aktivno snov azadirahtin ali pa spinosad. Vse je dovoljeno v ekološki pridelavi, je naravnega izvora. Žal domači pripravki ne bodo zadoščali.
Korenovke
Vreme, ki smo mu bili priča, bo hitro spodbudilo tudi cvetenja dozorelih korenovk, predvsem korenčka. Zato svetujem, da korenček, ki ste ga sejali spomladi, zdaj populite. Lahko ga tudi posušite, saj je zdaj za shranjevanje v kleteh še skoraj prezgodaj. Mnogi že imate električne sušilnice. Dobro ga umijte in posušite. Potem ga narežite na tanjše obroče in dajte v sušilnico. Posušenega in ohlajenega lahko shranite v kozarcih za vlaganje in uporabljate v juhah kakor svežega. Seveda pa je enostavnejše zamrzovanje.
Zakaj ga je treba izkopati?
Daljše obdobje visokih temperatur je prekinilo vegetacijo. Če je korenček že dovolj velik, bo zdaj začel ponovno rasti. To pomeni, da bo pognal stranske korenine, predvsem pa otrdel v sredici. Ne samo, da bo izgubil kakovost, tudi okusen ne bo več. Kmalu pa bo potem tudi zacvetel. Takrat pa tudi uporaben ni več.
Če imate dovolj globoke in hladne kleti, ga seveda lahko shranimo tudi v njih. A pri tem naj vas opozorim, da hranimo samo povsem zdrave in ne prezorele korene. Ne kopljemo jih v vročini, saj je takrat njihova kakovost najnižja. Izkop zjutraj pomeni hladne korene. Očistimo jih zemlje le toliko, kolikor sama odpade. Listje pa porežemo tako, da ostane centimeter ali dva peclja. Ne porežemo čisto do konca korena. Potem korene osušimo in šele potem shranimo v kleteh. Uporabimo pesek, žagovino, ponekod je zaradi vročine in suše že tudi dovolj odpadlega listja.
Zdaj pa je ravno primeren čas za setev korenčka, peteršilja, blitve. Zdaj posejane rastline bodo veliko bolje in lažje prezimile. Ponovno pa lahko posejete rukolo, azijske listnate rastline in mesečno redkvico. Seveda ni treba opominjati, da hladnejše dneve izkoristite tudi za setev motovilca in špinače. Za setev zimskih sort solate pa je še prezgodaj. Motovilec in špinačo lahko posejete kar pod paradižnik, če ste odstranili spodnje liste, to ne bo tako težko.
Mogoče še eno opozorilo, tudi rdeče pese ne obrežemo povsem do korenov. Kuhamo s peclji listov in jih odstranimo šele po kuhanju. Tako bo manj koristnih sestavin odplaknjenih v vodo. Vodo od kuhanja pa uporabite za zalivanje vrtnin, saj je v njej veliko koristnih mineralov, hranil.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
